“Polžek med nami”
-
V RehaCentru Sluh (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) vas v sredo, 11. 5. 2022, vabimo na brezplačno izobraževanje za učitelje, vzgojitelje, šolske svetovalne delavce in vse, ki se v delovnem procesu srečujete z otroki z izgubo sluha, ki za sporazumevanje uporabljajo verbalno metodo ter poslušajo s slušnimi aparati in polževimi vsadki.
PRIJAVE OBVEZNE DO TORKA, 10. 5. 2022, prijavite se TUKAJ.
Namen:
– seznanitev z razvojem govora in komunikacije pri otrocih z izgubo sluha;
– predstavitev osebnih izkušenj zdaj že odraslih ljudi, ki so se z izgubo sluha in s tem povezanimi težavami srečevali v šolskem obdobju.
Izkustvena delavnica:
Kako se otroci z izgubo sluha počutijo med vrstniki v šoli?
Kako se otroci z izgubo sluha počutijo med učnim procesom?
Kje so zaznali največ težav?
Kako je v razredu poslušati s slušnim aparatom, polževim vsadkom ali še dodatnim pripomočkom, FM-sistemom?
Kako premagati strahove pri delu z otroki z izgubo sluha in bojazen, kadar je potrebna pomoč pri njihovih tehničnih pripomočkih?
PROGRAM
13.30 Uvod – Darja Pajk: Ne bojmo se polžkov ali razumevanje uporabe slušnega pripomočka v dinamičnem okolju
13.45 Diana Ropert, prof. def., Inkluzija kot izziv, Center za sluh in govor Maribor
14.00 Teja Mervar Rehorič: Pomen pozitivne spodbude otroka v kritičnem obdobju odraščanja
14.10 Iva Pajtler: Jaz in moj polžek
14.20 David Škrobar: Moje doživljanje vrtčevskih in šolskih dni
14.30 Razprava
15.00 Zaključek
Za udeležbo prejmete potrdilo.
Predavatelji na naši delavnici imajo lastno izkušnjo z izgubo sluha. Dolga leta so bili uporabniki slušnih aparatov, postopoma pa se jim je sluh tako poslabšal, da so prešli na uporabo polževih vsadkov. Prepričani smo, da vam bodo njihove izkušnje olajšale delo z učenci, ki se spoprijemajo z izgubo sluha, in vam približale njihova doživljanja.
Za izvedbo delavnice smo se odločili predvsem na pobudo staršev otrok z izgubo sluha, ki opažajo strahove in dileme pri učiteljih in vzgojiteljih, ter tudi na pobudo odraslih, ki so imeli zaradi izgube sluha težave v šolskem obdobju in bi jim pomoč učiteljev in vzgojiteljev prihranila marsikatero slabo izkušnjo.
Z vami bodo izkušnje delili:
Darja Pajk, diplomirana delovna terapevtka, je višja svetovalka na področju socialnega varstva z znanji s področja realitetne teorije, nevrolingvističnega programiranja, coachinga in mediacije. Zaradi progresivne izgube sluha je sčasoma popolnoma oglušela in dobila obojestranska polževa vsadka. Pred tem je več kot dvajset let uporabljala slušni aparat. Zaradi lastne izgube sluha je dobro spoznala problematiko in stiske, s katerimi se spopadamo ob izgubi sluha. Kot predavateljica že vrsto let sodeluje na različnih dogodkih na temo izgube sluha v domačem in mednarodnem okolju; objavila je tudi več člankov, napisala brošuro in ustanovila podporno skupino na družbenem omrežju.
Diana Ropert, surdopedagoginja in logopedinja zaposlena na Centru za sluh in govor v Mariboru, kot individualni terapevt. Dolgoletna članica tima za polžev vsadek, je bila tudi mobilna pedagoginja in se je tako tekom let še dodatno dodobra seznanila z težavami, ki se pojavljajo v šolah ob vključitvi otroka z okvaro sluha v šolo.
Teja Mervar Rehorič je po poklicu socialna delavka in dela na Centru za socialno delo Ljubljana. Ko je imela šest let, so odkrili, da je naglušna, in takrat je prejela tudi prva slušna aparata. Pri trinajstih letih je zaradi hudega vnetja ušes izgubila sluh na obe ušesi. Osnovno šolo je obiskovala v integraciji. Prvi letnik srednje ekonomske šole je obiskovala kot gluha učenka s posebnimi potrebami. Obdobje prehoda iz slišeče učenke v gluho je bilo izjemno stresno za vse in je zahtevalo veliko prilagoditev tako v šolskem kot domačem okolju. Po uspešno opravljenem prvem letniku leta 2006 je dobila polžev vsadek. Od takrat posluša s polževim vsadkom, je polno vključena v tako imenovani slišeči svet okoli sebe, poročena je s slišečim partnerjem. Uspešno združuje oba svetova in ga tke v svoj vsakdanjik. Aktivna je v ozaveščanju slišečega sveta o osebah z oviro, kakršne so uporabniki polževega vsadka.
Iva Pajtler se z izgubo sluha sooča od rojstva. Prva slušna aparata je dobila pri treh letih, polžev vsadek pa kot srednješolka. Poleg študija fizioterapije se je še dodatno izobraževala in pridobila poklice maserka, pedikerka in kozmetičarka. Ves čas je bila vključena v redne šolske programe in tako pridobivala izkušnje življenja otroka in mladostnika z izgubo sluha med slišečimi otroki. Poleg lastne izkušnje se zdaj spopada tudi z izgubo sluha svojega triletnika, ki je prav tako dobil polžev vsadek. Iva Pajtler opozarja na pomen poznavanja sveta, v katerem živi otrok z izgubo sluha, in vlogo, ki jo imajo ob tem odrasli. Opozarja tudi na dodaten čas, ki ga je treba vložiti v otroke z izgubo sluha, da je njihov napredek enakovreden drugim.
David Škrobar je zaradi težje naglušnosti pri štirih letih dobil slušna aparata. Izmenično je obiskoval vrtec v Centru za gluhe in naglušne Maribor ter v Gornji Radgoni v integraciji. Za sporazumevanje je uporabljal tudi znakovni jezik. V Centru za gluhe in naglušne Maribor je obiskoval prve tri razrede OŠ, sredi tretjega razreda so ga prešolali v osnovno šolo med slišeče otroke. Izšolal se je za bolničarja, vendar svojega poklica nikoli ni opravljal. Zadnjih 15 let je zaposlen kot varnostnik receptor, kjer po večini opravlja administrativna dela. Že kot odrasel je dobil polžev vsadek, zdaj pa uporablja polžev vsadek in slušni aparat. S partnerico imata dvoletnega sina in komunikacija s sinom mu je v pravi izziv.
