Celotni PDF si lahko ogledate tukaj.
Blog test
Izjava za javnost ob Dnevu slovenskega športa 2023
Ob dnevu slovenskega športa, ki ga praznujemo v času mednarodnega tedna gluhih, želimo izpostaviti izjemno pomembnost in dosežke v športu gluhih. Danes se oziramo na bogato dediščino gluhih športnikov, ki so s svojim trudom, vztrajnostjo in strastjo do športa pustili neizbrisen pečat v slovenskem športu.
Šport gluhih ima dolgo in ponosno zgodovino, ki sega še daleč pred osamosvojitvijo Republike Slovenije. V tem času smo bili priča neverjetnim dosežkom naših gluhih športnikov na mednarodnih tekmovanjih, kot so olimpijske igre gluhih, svetovna in evropska prvenstva. Skozi leta so naši gluhi športniki prinesli domov številne medalje ter zasluženo prestavili Slovenijo na svetovni športni zemljevid.
Ob tej priložnosti želimo izpostaviti, da so slovenski gluhi športniki v obdobju od leta 1992 do danes osvojili kar 70 medalj na največjih mednarodnih tekmovanjih. To je rezultat neizmernega truda, predanosti in neomajne volje naših športnikov, ki so se spopadali z izzivi, ki so jih postavljali tako šport kot tudi vsakdanje življenje.
Kljub tem izjemnim dosežkom gluhih športnikov, žal ostajajo v senci in ne prejmejo enake medijske pozornosti in ugodnosti kot športniki brez invalidnosti. Denarna nadomestila, zaposlitve pod posebnimi pogoji, nagrade in druge oblike priznanja še vedno niso na ravni, ki bi si jo zaslužili naši športniki.
Ponosno poudarjamo, da smo 30. maja 2017 dosegli pomemben korak naprej, ko je bil sprejet Zakon o športu, ki vsebuje določbe o športu gluhih in olimpijskih igrah gluhih. To je bila zmaga za vse gluhe športnike in potrditev njihovega prispevka k slovenskemu športu.
V navezi s tem zakonom je bil 22. junija istega leta sprejet tudi Zakon o dodatku pokojnine za delo in izjemne dosežke na področju športa, kar velja tudi za gluhe športnike. To je pomemben korak v pravi smeri za boljše priznavanje njihovega dela in truda.
Ob tej priložnosti želimo izraziti iskreno zahvalo Zvezi za šport invalidov – Slovenskemu paralimpijskemu komiteju in takratnemu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, da sta prisluhnila našim predlogom in amandmajem k obema zakonoma.
Na koncu pa bi radi izrazili globoko spoštovanje in čestitke našim gluhih športnikom, ki so s svojimi dosežki in predstavitvijo na mednarodnih tekmovanjih ponosno zastopali Republiko Slovenijo. Njihovi dosežki so navdih za nas vse, saj so dokaz, da invalidnost ne sme biti ovira za uresničevanje športnih sanj.
V prihodnje si bomo prizadevali, da bo šport gluhih dostopen otrokom in mladostnikom z izgubo sluha tako v šolah kot v prostem času. Želimo si, da bi imeli vsi enake možnosti za vključevanje v športno dejavnost, ne glede na svojo invalidnost.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije in Športna zveza gluhih Slovenije
Fotografija: Slovenski gluhi atleti na EP Szczecin 2023, ki so osvojili osem medalj: Iris Breganski, Tadej Enci in Leja Glojnarič
Jesenskih roki tečajev slovenskega znakovnega jezika
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije organizira tečaje slovenskega znakovnega jezika, ki bodo potekali v prostorih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Drenikova 24, Ljubljana. Tečaje bodo vodili certificirani tolmači slovenskega znakovnega jezika z opravljenim usposabljanjem za poučevanje slovenskega znakovnega jezika.
Predviden pričetek tečajev:
- Začetni tečaj (SZJ 1) – sreda, 4. oktober 2023, ob 17. uri
- Nadaljevalni tečaj I (SZJ 2) – ponedeljek, 2. oktober 2023, ob 17. uri
- Nadaljevalni tečaj II (SZJ 3) – torek, 3. oktober 2023, ob 17. uri
- Nadaljevalni tečaj III (SZJ 4) – ponedeljek, 2. oktober 2023, ob 17. uri preko ZOOM
- Nadaljevani tečaj IV (SZJ 5) – ponedeljek, 2. oktober 2023, ob 19. uri preko ZOOM
Prijavnica za tečaj je na volji na: http://www.zveza-gns.si/slovar-slovenskega-znakovnega-jezika/prijavnica-na-tecaj-szj/
Pomoč utrpelim osebam z izgubo sluha v ujmah na Koroškem
Obveščamo vas, da je zaradi izrednih razmer zaprto Društvo gluhih in naglušnih Koroške, ki pokriva 12 občin in sicer Radlje ob Dravi, Podvelka, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Muta, Dravograd, Slovenj Gradec, Mislinja, Ravne na Koroškem, Prevalje, Mežica, Črna na Koroškem. Ker do današnjega dne nismo prejeli nobene informacije ali je kakšna oseba z izgubo sluha (gluha, naglušna, gluhoslepa) utrpela škodo ter glede na to, da je lokalno društvo zaprto smo obvestili Rdeči križ Slovenije, Karitas, občine ter centre za socialno delo vseh 12 občin, da nas o tem obvestijo. V kolikor se bo na vas obrnila oseba z izgubo sluha (gluha, naglušna, gluhoslepa) vas vljudno prosimo, da jih obvestite, da se lahko za posebno pomoč obrnejo na Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, kjer bomo skupaj z ostalimi društvi iskali ustrezne rešitve.
Program “Slišati dobro je dobro”
Program je zastavljen v obliki skupinskih predavanj in delavnic ter posameznih svetovanj.
Namenjen je starejšim ljudem z izgubo sluha in njihovim svojcem.
Delavnice bodo potekale od septembra do novembra 2023.
Delavnice v Bohinju:
- Začetek delavnic: 7. 9. 2023, nato vsak četrtek ob 10.00
- Lokacija: Kulturni dom, Stara Fužina 53b, 4265 Bohinjsko jezero
Delavnice v Zagorju ob Savi:
- Začetek delavnic: 6. 9. 2023, nato vsako sredo ob 10.00
- Lokacija: Društvo upokojencev Zagorje ob Savi, Ulica talcev 1c, 1410 Zagorje ob Savi
Vsebina programa:
- Uvodna delavnica: predstavitev programa in poteka delavnic ter informativna meritev sluha.
- Izzivi in posledice izgube sluha: seznanjanje z gluhoto, naglušnostjo in vplivom izgube sluha na posameznika, odnose in družbeno funkcioniranje. Ozaveščanje o izzivih, s katerimi se spoprijemajo osebe z izgubo sluha.
- Kako do ustreznega slušnega aparata: informiranje o postopku pridobitve, nakupu, uporabi in vzdrževanju slušnih aparatov.
- Tehnični pripomočki, ki so nam lahko v pomoč: seznanitev udeležencev z različnimi tehničnimi pripomočki, ki lahko olajšajo sporazumevanje in dostopnost, ter pridobitev informacije o možnostih sofinanciranja tehničnih pripomočkov.
- Osebne izkušnje oseb z izgubo sluha: delitev osebnih izkušenj oseb s polževim vsadkom in slušnim aparatom, njihovo doživljanje izgube sluha in soočanje s tem.
- Izguba sluha in čustva, ki jih ob tem doživljamo: raziskovanje čustvenih vidikov izgube sluha, učenje sprejemanja teh čustev ter ohranjanje zdravega samospoštovanja in pristne identitete.
- Naučimo se učinkovitih relaksacijskih tehnik: pridobivanje znanja o relaksacijskih tehnikah, ki lahko pomagajo pri obvladovanju stresa, ohranjanju miselne in telesne svežine ter pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja.
- Kako komunicirati ob slabšem sluhu: predstavitev komunikacijskih strategij za lažje in učinkovitejše komuniciranje za osebe z izgubo sluha in njihove družinske člane.
- Kako primerno komunicirati o svojih željah in potrebah: spoznavanje različnih načinov komuniciranja in vedenja. Iskanje načinov, da lahko primerno izrazimo svoje potrebe in želje ter pri tem upoštevamo tudi mnenje in želje drugih.
- Krepimo veščine pri interakciji z drugimi: vaje za izboljšanje sposobnosti pri interakciji z drugimi ljudmi, z iznajdljivostjo, prostim komuniciranjem in ustreznim iskanjem pomoči vred.
- Pozitivna samopodoba kot vir moči: izvajanje vaj, ki dvigujejo samospoštovanje in spodbujajo pozitivno samopodobo kot vir moči pri soočanju z izgubo sluha.
- Izmenjava izkušenj in zaključek programa: izmenjava izkušenj s programom, nadaljnje napotitve in usmeritve ter sodelovanje v evalvaciji programa.
Sodelavci programa:
Roman Demir, slušni akustik, tolmač in učitelj slovenskega znakovnega jezika.
Gregor Jenko, psiholog.
Darja Pajk, diplomirana delovna terapevtka, višja svetovalka na področju socialnega varstva z znanji s področja realitetne teorije, nevrolingvističnega programiranja, coachinga in mediacije.
Boris Horvat, predsednik Medobčinskega društva gluhih in naglušnih za Gorenjsko AURIS Kranj.
Jasna Urban, podpredsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in predsednica odbora naglušnih.
Aleksandra Rijavec, univerzitetna diplomirana socialna delavka, strokovna delavka na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Kaja Marolt (vodja programa) univerzitetna diplomirana filozofinja in sociologinja kulture, strokovna delavka na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.
Za delavnice v Bohinju se lahko prijavite tukaj.
Za delavnice v Zagorju ob Savi se lahko prijavite tukaj.
Več informacij na: kaja.marolt@zveza-gns.si, telefon: (01) 500 15 00
Program je sofinanciran s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Izjava ZDGNS
Republiko Slovenijo je zajela najhujša naravna katastrofa po 30 letih samostojne države. Razmere v mnogih delih Slovenije so zaradi poplav ogromnih razsežnosti kritične. Na ravni države je bil aktiviran načrt »Vihra« za ravnanje v primeru naravnih nesreč. ZDGNS je bila v tem času v stiku s številnimi organizacijami in nekaterimi predstavniki invalidskih organizacij. Sproti smo se seznanili tudi z dejavnostmi društev gluhih in naglušnih na terenu. Seznanili smo se, da so bili nekateri centri za socialno delo zaprti, kot tudi druge ustanove na področju socialnega varstva. Zaradi širših razsežnosti katastrofe se marsikje srečujejo s pomanjkanjem kadrov. Z namenom, da se sprejmejo nekateri ukrepi potrebni za pomoč najbolj prizadetih v poplavah bo v kratkem potekala izredna seja ZDGNS na kateri bomo obravnavali možne ukrepe. Na ZDGNS smo prepričani, da vsa društva gluhih in naglušnih spremljajo stanje svojega članstva in poskušajo kar se da pomagati.
V primerih večjih naravnih nesreč si na strani Uprave RS za zaščito in reševanje preberete vse napotke ter druga informativna gradiva, ki so prilagojena tudi za osebe z izgubo sluha. V času ko se pristopa k sanaciji stanja je izredno pomembno arhivirati škodo ter k sanaciji pristopati tako, da se shranijo vsi potrebni računi za obnovo, za uveljavljanje škode pri zavarovalnicah ter oddaje vloge za izredno pomoč. V nadaljevanju vas obveščamo o načinu uveljavljenja izredne denarne socialne pomoči na Centru za socialno delo, kot ga je objavila STA:
Zloženka Varni in enaki ob poplavi, potresu in požaru v naravi
“Veljavna socialna zakonodaja v primeru naravnih nesreč, kot so bile tudi nedavne poplave, omogoča pomoč v obliki izredne denarne socialne pomoči. Vlogo je trenutno mogoče vložiti na katerem koli centru za socialno delo in po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, po 6. septembru pa na krajevno pristojnem centru.
Izredno denarno socialno pomoč je mogoče v enem koledarskem letu dobiti do višine petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč. Za samsko osebo to pomeni do 2326,70 evra, za štiričlansko družino, kjer sta oba starša zaposlena, pa do 8190 evrov, navaja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Ker je izredna denarna socialna pomoč mesečno omejena do cenzusa za denarno socialno pomoč samske osebe, ki znaša 465,34 evra, ali družine, pri čemer za štiričlansko družino z zaposlenima staršema znaša 1638 evrov, se v primeru dodelitve v višini petkratnika cenzusa izplača za obdobje petih mesecev (in ne v enkratnem znesku).
Če je posameznik oziroma družina letos že prejela kakršno koli izredno denarno socialno pomoč razen pogrebnine in posmrtnine, je lahko zaradi naravne nesreče upravičena do sorazmernega dela petkratnika cenzusa za denarno socialno pomoč.
Izredna denarna socialna pomoč je namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ni mogoče pokriti. Če oseba ali družina iz razlogov, na katere ni imela vpliva, postane gmotno ogrožena, lahko vloži vlogo za pridobitev izredne denarne socialne pomoči. Vlagatelj mora v vlogi natančno navesti, za kakšen namen potrebuje pomoč, in opredeliti znesek, ki ga potrebuje. Upravičenec mora pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena.”
Po seji upravnega odbora ZDGNS bomo podali nadaljnje informacije. Vabimo vas, da si na Televiziji Slovenija ogledate informativne oddaje in tiskovne konference s tolmačem in podnapisi, kjer se podajajo najbolj aktualne sprotne informaciji v zvezi z izrednimi vremenskimi razmerami, ukrepi za sanacijo in postopki za pridobitev pomoči.
