Blog test

V petek, 4. junija 2021, bo predvidoma ob 11:15 potekal foto termin in izjave poslancev državnega zbora Republike Slovenije ob uradni razglasitvi in uveljavitvi dopolnitve II. poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih.

S tem, ko bosta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji, je postavljen trden temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha in gluhoslepih na vseh družbenih ravneh, posebej na področjih nadaljnjega razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja.

»Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali,« se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer. Druge pretresljive zgodbe gluhih najdete TUKAJ.

Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih dveh letih in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon začne veljati z razglasitvijo v državnem zboru ta petek, 4. junija 2021.

Pobudnik ustavne dopolnitve je bila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, zato njen predsednik Mladen Veršič pozdravlja dejstvo, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje za dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki. Da gre za pomembno zmago reprezentativne invalidske organizacije za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, je bil mnenja tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je Zvezi ob 90. obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem na slavnostnem dogodku 28. maja 2021 podelil posebno priznanje.

V letu, ko praznujemo trideset let samostojne Slovenije, je država uporabnike slovenskega znakovnega jezika priznala kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Tako smo pred predsedovanjem Svetu EU postali prva država, ki je v ustavo umestila jezik gluhoslepih in peta z znakovnim jezikom. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.

Novi 62. a člen Ustave Republike Slovenije opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Kar pomeni, da bo država uresničila pravico do rabe jezika in izražanja ter do celovite rabe tolmača znakovnega jezika na vseh področjih vsakdanjega življenja. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Zakon ureja tudi svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih.

»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob svoji 90. obletnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno uveljavili vse svoje zmožnosti. Predvsem mislim tukaj na mlade, saj je za nas in številne generacije gluhih ta dan prišel prepozno«, je dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

V 21. stoletju gluhi dobili pravico do izobraževanja v slovenskem znakovnem jeziku

Od danes gluhim ne bo treba več v tožbo, da bi si izborili enake možnosti izobraževanja, kot je leta 2015 morala storiti Daša Peperko: »Brez tolmača nisem mogla slediti predavanjem, fakulteta pa ga ni hotela plačati. Zato sem se odločila, da si s tožbo izborim enake možnosti.« Vrhovno sodišče je odločilo, da so fakultete gluhemu študentu dolžne financirati tolmača. Danes Peperko pravi: »Nikomur ne privoščim, da bi šel skozi pekel, kot sem šla sama. Bala sem se šikaniranja v času tožbe. Prav tako si želim, da se gluhi ne bi več soočali s pomisleki, da katerega poklica ne morejo opravljati, kot so ljudje dvomili vame pred vpisom na zdravstveno fakulteto.«

Današnji dan je izjemno pomemben tudi za gluhe dijake, ki jih je v rednih šolah manj kot deset. Do danes ves čas niso imeli tolmača, pojasnjuje srednješolka Špela Rotar, ki trenutni sistem opiše takole: »Seštela sem, da je tolmač ob meni prisoten štirinajst ur, včasih le enajst ur na teden. Želim, da bi bil tolmač prisoten vseskozi, da bi lahko vse razumela. Ko sem brez tolmača, se počutim neprijetno, ko mi učiteljica kaj govori in je ne razumem.«

Od danes bodo vsi gluhi otroci imeli celovito tolmačenje pouka. Lahko se bodo enako kakovostno izobraževali kot slišeči vrstniki in sodelovali v učnem procesu. Po pričakovanjih bo uveljavljen tudi predmet slovenski znakovni jezik, kjer se bodo gluhi učili o zgodovini svojega maternega jezika, slovnici in narečjih. Vse to so ključni pogoji, da se izboljša izobrazbena raven gluhih, ki v Sloveniji trenutno zasedajo slabo plačana delovna mesta.

Dodatne informacije in zgodbe so TUKAJ