Zveza-GNS.si

Blog test

Pozor, morda iščemo prav tebe!

Pozor, pozor! Iščemo nove sodelavce 👀

👉 Imaš strast do ustvarjanja video vsebin?

👉Rad pišeš zgodbe, spoznavaš nove ljudi in se vsak dan naučiš nekaj novega?

🙌Potem te vabimo, da se pridružiš ekipi Spletne TV in s svojimi idejami in delom prispevaš k nadaljnjemu razvoju medija, ki si že petnajst let uspešno utira pot v slovenskem medijskem prostoru.

Morda je to tvoja sanjska priložnost 🍀🍀🍀

Izkoristiš jo tako, da nam do 16. avgusta pošlješ svoj življenjepis na info@zveza-gns.si in dodaš sporočilo, zakaj bi lahko ravno ti postal naš najboljši sodelavec 🤜

Podrobne informacije o pozivu

DRŽAVNA PRVENSTVA GLUHIH 2022

Koledar državnih prvenstev gluhih v letu 2022.

Športna zveza gluhih Slovenije si pridržuje pravico do spremembe termina ali lokacije posameznega državnega prvenstva.

ŠPORTNA PANOGAPREDVIDENI DATUMIZVAJALEC IN LOKACIJA
ŠAH-posamično in ekipno
razpis
rezultati-posamično
rezultati-ekipno		19.02.2022DGN Pomurja, Murska Sobota
BADMINTON M/Ž
razpis
rezultati		12.03.2022DOZIS Dolenjske in Bele Krajine, Novo mesto
BOWLING-posamično in dvojice
razpis
rezultati		26.03.2022DGN Ljubljana, BK 300, Ljubljana
ODBOJKA
razpis
rezultati		02.04.2022DOOS celjske regije, Celje
BOWLING-trojice
razpis
rezultati		23.04.2022MDG Ljubljana, BK 300, Ljubljana
FUTSAL
razpis
rezultati		21.05.2022
Preloženo na jesen		MDGN Slovenske Konjice
BALINANJE-posamično
razpis
rezultati		28.05.2022AURIS Kranj-MDGN za Gorenjsko, Škofja Loka
ŠPORTNI RIBOLOV
razpis
rezultati		04.06.2022DGN Severne Primorske, Nova Gorica
ORIENTACIJSKI TEK
razpis
rezultati		11.06.2022MDGN Velenje, Letuš
BALINANJE-M dvojice
razpis
rezultati		18.06.2022DGN Ljubljana, Ljubljana
BALINANJE-ekipno
razpis
rezultati		02.07.2022MDG Ljubljana, Hermes LL, Ljubljana
ODBOJKA NA MIVKI
razpis
rezultati		09.07.2022
Odpovedano		DGN Južne Primorske, Koper

Razstava kiparja Ivana Štreklja

Vljudno vabljeni k ogledu razstave gluhega kiparja Ivana Štreklja, ki je v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled do 2. oktobra 2022.

Obisk razstave je za gluhe in naglušne ter njihove spremljevalce brezplačen. Na razstavi so dostopni tudi videoposnetki o življenju in delu Ivana Štreklja v slovenskem znakovnem jeziku.

V primeru, da želite brezplačen voden ogled, organizirajo tudi tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku v terminu po vaši izbiri. Po vodstvu se lahko pridružite kiparski ustvarjalni delavnici, ki je za gluhe in naglušne ter njihove spremljevalce brezplačna.

Za več informacij in rezervacije pošljite na dejavnosti@ng-slo.si .

Ivan Štrekelj sodi v prvo generacijo študentov kiparstva po vojni ustanovljene likovne akademije v Ljubljani in v generacijo umetnikov, ki so ustvarjali v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja.

Ivan Štrekelj je bil rojen leta 1916 v družini očeta železničarja in matere gospodinje v Glincah v Ljubljani. Pri sedmih letih je zaradi meningitisa oglušel. Med letoma 1924 in 1932 je obiskoval Državni zavod za gluhoneme na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer mu je učitelj risanja Ivan Erbežnik nudil vso pozornost pri risanju in ga spodbujal pri ustvarjanju. Srednješolska leta (1932−1935) je preživel na Tehnični srednji šoli, kjer je bil njegov profesor za kiparstvo in rezbarstvo France Kralj. Kralj je očitno prepoznal njegov talent, saj je Štrekelj po končani šoli ostal pri njem še dodatno leto. Tedaj se je odločil za študij kiparstva na akademiji v Beogradu, na kateri je leta 1938 uspešno opravil sprejemne izpite. Študiral je pri srbskem kiparju Sretenu Stojanoviću in prejemal visoke ocene. Zaradi druge svetovne vojne je študij prekinil, se leta 1941 vrnil v Ljubljano in se preživljal z delom v kamnoseštvu Kunovar na Žalah v Ljubljani. To delo je bilo pomembno za njegovo obrtno znanje, saj se je dobro izučil v obdelavi različnih kamnov. V študijskem letu 1945/1946 se je vpisal v 3. letnik novoustanovljene akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Med njegovimi profesorji so bili najbolj znani, že uveljavljeni umetniki in kiparji, ki so se izobraževali na zagrebški in drugih akademijah ter so bili člani leta 1937 ustanovljene umetniške skupine Neodvisni. Na Štrekljev opus sta najmočnejši pečat pustila profesorja Frančišek Smerdu in Boris Kalin. Smerdu je pozneje Štreklju tudi zaupal klesanje lastnih kiparskih osnutkov in s tem izkazal spoštovanje do njegove spretnosti v obdelavi kamna.

Borut Pahor nikoli več ne bo slišal tišine!

Ljubljana, 27. 4. 2022
Sporočilo za javnost

Zadnjo sredo v aprilu praznujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Da bi spodbudili zavedanje o pomembnosti sluha in o dejstvu, da so okvare sluha nepopravljive, so pri reprezentativni invalidski organizaciji za osebe z izgubo sluha Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izvedli ozaveščevalno kampanjo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti hrupu pri 85 decibelih, ki lahko povzroči okvaro sluha, slabo počutje ali tinitus. Zaradi tega nadležnega zvoka, ki nikoli ne utihne, v Sloveniji trpi okrog 160 tisoč posameznikov različnih poklicev in starosti.

»Komu zvoni? Meni zvoni. V ušesih. Tinitus. Zaradi tega ne umreš, je pa zlasti pred spanjem zoprno in moteče. Edino, kar obžalujem, je to, da tišine ne bom več slišal, tistega, ko gredo nekateri na dopust ali pa vsaj za nekaj ur in slišijo tišino. Tega privilegija ne bom več imel.«

To so besede predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki ima tinitus. To je zvok v glavi posameznika, ki ga v okolici ni in ga drugi ne slišijo. Zdravniško pomoč zaradi teh simptomov pri nas poišče okrog 160 tisoč ljudi različni poklicev in starosti.  Po različnih študijah je prisoten pri 5–30 odstotkih odraslega prebivalstva. Lahko ga imajo tudi otroci nekje v 15–50 odstotkih. 

Posamezniki ga zaznavajo subjektivno. Nekaterim piska v ušesih, spet drugi slišijo šumenje, mrmranje, zvonjenje, čričke ali celo melodijo, ki je v okolici ni. Do tinitusa pride iz različnih vzrokov. Lahko zaradi bolezni,  ki vplivajo na drobno ožilje in na drobno živčevje, kot so arteroskleroza, neurejen krvni sladkor, neurejen pritisk. Od zunanjih dejavnikov pa so to poki ali dlje časa trajajoč hrup na delovnih mestih, ki traja več kot osem ur nad 85 decibelov.

Strokovnjaki pri postavitvi diagnoze najprej izključijo možnost zaznave zvoka, ki je posledica nekega dogajanja, stanja v človekovem telesu, saj ta zvok lahko povzroči oviran pretok v vratnih žilah, morda povečan pretok v povečani ščitnici, morda težave s čeljustnim sklepom, težave z Evstahijevo cevjo ali težave v vratni hrbtenici. Seveda so možni tudi drugi vzroki, ki jih diagnosticirajo specialisti otorinolaringologije. Izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., spec. poudari, da šele ko izključimo te znake, lahko govorimo o kroničnem tinitusu, zvoku, ki nikoli ne utihne in ni prisoten v okolici.

Ker je skrb za sluh premalo ozaveščena, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili kampanjo o ozaveščanju o nevarnostih izpostavljenosti hrupu in varovanju sluha.

Mag. Tina Grošelj, pobudnica kampanje, poudarja, da je v okolici vedno preveč decibelov:

»Igrače so vedno glasnejše, dojenčkom se daje telefon v neposredno bližino. Preglasno je v šolah, vrtcih, prostočasnih dejavnostih, tudi odrasli poslušamo preglasno glasbo, skratka povsod so pretirani decibeli. Pravzaprav gre zato, da nam na koncu telo izstavi račun, davek, ki je lahko slušni aparat, izguba sluha, lahko pa je to tinitus.«

Utrpijo ga lahko tudi otroci, predvsem pa mladi na različnih zabavah in ob poslušanju glasne glasbe. Približno šest odstotkov ljudi ima zaradi tinitusa težave in poiščejo zdravniško ali tudi psihološko pomoč. Kot najbolj učinkovita znanstvena terapija za težave s tinitusom se je  izkazala klasična vedenjsko kognitivna terapija, ki poteka individualno ali skupinsko. Klinična psihologinja mag. Petra Bavčar razloži:

»Vedenjsko kognitivni model pravzaprav govori o tem, da so misli, razlage veliko bolj pomembne kot sama situacija. In te misli in navade posledično povzročajo različen stres ali pa različen odziv. Se pravi, eni bodo zelo jezni, eni bodo zelo prestrašeni, eni bodo panični. Lahko bi rekla, da pacienti to doživljajo takole: Če rečejo, da je tinitus na začetku njihov največji sovražnik: ‘Tinitus mi je uničil življenje. S tinitusom ne bom nikoli več zadovoljen. Moje življenje je končano,’ je cilj terapije, da na koncu rečejo: ‘Jaz zmorem živeti s tinitusom. Tinitus je morebiti barometer mojega čustvenega stanja, ampak jaz sem opremljen s tehnikami, jaz vem in znam in zmorem.’«

Tako svoje doživljanje tinitusa vidi tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor:

»Predvsem pa mislim, da sem zelo hitro vzel na znanje nasvet, naj se s tem ne ukvarjam. Čim manj se bom ukvarjal z njim, tem manj bom vedel zanj in to je verjetno tudi najboljši nasvet.«

Predvsem pa velja rek, da je preventiva vedno učinkovitejša od kurative, zato s svojim sluhom ravnajte skrbno in poskrbite za zdrav življenjski slog.

Za dodatne informacije sta na voljo
Tina Grošelj (041 896 694) in
Matjaž Juhart (041 566 080)

Iz sveta tišine november-december 2021

Oglejte si glasilo Iz sveta tišine kot virtualni časopis ali prenesite PDF.

  • Glasni pozivi ob mednarodnem dnevu invalidov
  • Poslanica ministra
  • Sprejem pri predsedniku Državnega zbora
  • Gluhi so pokazali zrelost in dobro medsebojno sodelovanje!

Iz sveta tišine oktober 2021

Oglejte si glasilo Iz sveta tišine kot virtualni časopis ali prenesite PDF.

  • Dan slovenskega znakovnega jezika
  • Novi seznam telesnih okvar
  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Matjažu Juhartu podelilo nagrado za delo