Zveza-GNS.si

Razvoj SZJ

ZDGNS od leta 1979 sistematično deluje na področju razvoja in uveljavitve slovenskega znakovnega jezika. Rezultat teh prizadevanj so izdani priročniki, slovarji, Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, zgodbe v SZJ in ostala didaktična gradiva.  Kljub sprejetemu zakonu pa država ne zagotavlja sistemskega vira za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik je potrebno načrtno raziskovati in standardizirati, saj je to temeljnega pomena pri prenosu znanja v znakovnem jeziku. Vsak mesec se redno sestaja skupina gluhih za razvoj slovenskega znakovnega jezika in standardizira kretnje za posamezno besedo. Razvijajo se nova področja besed–kretenj, ki doslej niso bila raziskana. S tem se povečuje besedni zaklad gluhih ter se hkrati krepi kulturno in zgodovinsko zavedanje o jeziku. Poleg raziskovanja besedišča se raziskuje tudi jezik z vidika različnih jezikoslovnih prvin. V sodelovanju s primernimi strokovnjaki – jezikoslovci, pisci slovarjev in sodelavci pri razvoju besedišč za posamezna področja – in strokovnim kadrom za razvoj programske opreme omogočamo razvoj jezika, ki je predpogoj za sporazumevanje gluhih in ohranjanje kulturne identitete gluhe skupnosti v družbi.

Izdani učni pripomočki:

Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku

V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo izvajamo projekt Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku kjer izdajamo knjige s priredbo v slovenski znakovni jezik.

Prilagoditev v slovenskem znakovnem jeziku bralce seznani  z neznanimi  in težje razumljivimi  besedami, s katerimi se osebe  z okvaro sluha med samim branjem in ogledom srečujejo in jih prepoznavajo. Slišeča populacija se s branjem in ogledom video zapisa seznanja s slovenskim znakovnim jezikom.

Zgodba ponuja razumevanje vsebine, bogatenje besednega zaklada, zbližanje s knjigo in slišečim možnost postopnega učenja kretenj.

Namen zgodbe, ki ima svojo upodobitev tudi v slovenskem znakovnem jeziku  in v obliki video zapisa je, da se gluhim omogoči dostop do informacij, ki so del narodove identitete in so del besednega zaklada, ki je značilen za narod.

Izdane knjige v slovenskem znakovnem jeziku:

  • slikanica Mojca Pokrajculja v znakovnem jeziku in na DVD-ju
  • slikanica Peter Klepec v znakovnem jeziku in na DVD-ju
  • slikanica Kdo je napravil Vidku srajčico?  v znakovnem jeziku in na DVD-ju
  • knjiga Metulj v znakovnem jeziku in na DVD-ju
  • slikanica Žiga špaget gre v širni svet v znakovnem jeziku in v video zapisu v obliki QR kode
  • knjiga Zmajček in morska deklica v znakovnem jeziku in video zapisu v obliki QR kode
  • slikanica Žiga špaget gre v širni svet v znakovnem jeziku, brajici in lahko berljivi tehniki ter v video zapisu v obliki QR kode
  • zgodba Anton! v znakovnem jeziku in v video zapisu v obliki QR kode
  • zgodba Arsenije! v video zapisu v obliki QR kode

Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika

Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika se povezuje z vsemi strokovnimi, vladnimi in laičnimi organizacijami ter posamezniki in skrbi za sistematični razvoj slovenskega znakovnega jezika. Naloge centra so povezati Nacionalni program za jezikovno politiko in Akcijski načrt za jezikovno opremljenost ter slediti usmeritvam dela iz teh pripravljenih dokumentov. Konec leta 2015 je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela odločbo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije o registraciji Zveze kot raziskovalne organizacije ter Centra za razvoj slovenskega znakovnega jezika kot raziskovalne skupine.

Inštitut za slovenski znakovni jezik

Z vpisom Centra za razvoj slovenskega znakovnega jezika kot raziskovane skupine pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost se je obseg dela povečal, zato se je Center za razvoj slovanksega znakovnega jezika leta 2017 preimenoval v Inštitut za slovenski znakovni jezik.

Inštitut je razdeljen na šest področji dela:

  1. Šola SZJ v okviru katere se izvajajo jezikovni tečaji SZJ in specializirani tečaji in delavnice;
  2. Center za ravoj SZJ, ki združuje raziskovalne skupine Inštituta za SZJ za standardizacijo kretenj, slovnico SZJ in jezikovne elemente SZJ;
  3. Slovaji, kjer so na enem mestu združeni spletni slovar SZJ, mobilna aplikacija Slovar SZJ, etimološki slovar SZJ, slikovni slovarji SZJ in slovar mednarodne kretnje;
  4. Center za izboraževanje na področju SZJ v okviru katererega delujeta strokovni skupini za razvoj učbenikov in za razvoj didaktičnih gradiv in se izvajajo izobraževanja po enotnem sistemu klasifikacij v RS (SOK):
  5. Certificiranje SZJ (SEJO/CEFR), ki je namenjen preverjanju znanja SZJ glede na jezikovne kompetence in ga izvaja Komisija za preverjanje jezikovnih kompetenc SZJ;
  6. Strokovna in didaktična gradiv a v SZJ, kjer se pripravljajo učbeniki, priročniki, slikovni slovarji, pravljice s priredbo v SZJ z video posnetkom v obliki QR kode, didaktična literatura in rehabilitacija govora.

Slovenski znakovni jezik

Slovenski znakovni jezik je znakovni jezik, ki ga uporabljajo osebe z okvaro sluha na območju Republike Slovenije. Znakovni jezik je naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Te pri komunikaciji opazujejo in uporabljajo ustnice, mimiko obraza, lego in postavitev telesa ter predvsem premikajoče se prste. Znakovnega jezika ne uporabljajo le gluhi in naglušni, ampak ponavadi tudi osebe v njihovem ožjem družinskem krogu ter tolmači, ki govorjeni jezik pretvarjajo v kretnje in obratno.

Natančno število govorcev znakovnega jezika ni znano. Vsaka država, včasih pa celo določena pokrajina, ima svoj znakovni jezik. Tudi v znakovnem jeziku se izoblikujejo narečja in različne socialne zvrsti jezika.

Slovenski znakovni jezik ima svojo strukturo, ki pa ni enaka slovenskemu govorjenemu jeziku, kar pomeni, da slovenščine ne moremo dobesedno prevajati v kretnje.

Slovenski znakovni jezik z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika daje gluhim osebam možnost, da uporabljajo slovenski znakovni jezik (v nadaljevanju: znakovni jezik) kot jezik medsebojnega sporazumevanja in kot naravno sredstvo za sporazumevanje ter njihovo pravico, da so informirani v njim prilagojenih tehnikah.

Zakon gluho osebo opredeljuje kot osebo, ki je povsem brez sluha, oziroma osebo, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik.

Slovenski znakovni jezik kot jezik sporazumevanja v Sloveniji uporablja okoli 1500 gluhih oseb. Z njim se ohranjajo jezikovne različnosti posameznih območij v Sloveniji ter kultura gluhih.

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika

Po Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki je bil sprejet leta 2002, je znakovni jezik jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Gre za vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok ter prstov in mimiko obraza.

Način sporazumevanja močno vpliva na kulturo in jezik gluhe skupnosti ter posameznikov v tej skupnosti. Pri gluhoti lahko govorimo o dveh kulturah oziroma dveh jezikih. Po sprejetju Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika se le-ta uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oziroma izvajalci javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota predstavlja oviro pri zadovoljevanju njenih življenjskih potreb. Gluhe osebe imajo v skladu z omenjenim zakonom pravico biti informirane v njim prilagojenih tehnikah.

Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika v slovenski govorjeni jezik ter tolmačenje slovenskega govorjenega jezika v slovenski znakovni jezik opravljajo certificirani tolmači slovenskega znakovnega jezika. Certificirani tolmač je polnoletna oseba, ki ji je bil izdan certifikat v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalno poklicno klasifikacijo, in je vpisan v register tolmačev za slovenski znakovni jezik.

Spletni slovar slovenskega znakovnega jezika

V spletnem slovarju slovenskega znakovnega jezika se pisne informacije posredujejo v obliki video posnetkov gluhih oseb. Pisne informacije (meta podatki) skupaj tvorijo video enote, ki so logično razdeljene v tematske sklope. Za hitrejše iskanje je vključen napredni iskalnik, ki omogoča iskanje po besedah ali besednih zvezah.

Vsaka video enota vsebuje:

  • ime besede ali besedne zveze,
  • video posnetek gluhe osebe,
  • različico video posnetka gluhe osebe,
  • standardni opis,
  • sopomenko,
  • poved,
  • razlago v slovenskem znakovnem jeziku,
  • razlago v Slovarju slovenskega knjižnega jezika,
  • pogostost kretnje,
  • navigacijo med video posnetki znotraj tematskih sklopov.

Osnovna različica spletnega slovarja slovenskega znakovnega jezika, ki je bila v omenjeni obliki razvita leta 2013, je posredovala informacije, ni pa vsebovala možnosti utrjevanja znanja. Z možnostjo utrjevanja znanja lahko osebe z okvaro sluha utrdijo pisno razumevanje, slišeči uporabniki pa svoje znanje slovenskega znakovnega jezika.

Učni kviz

Učni kviz je nadgradnja slovarja v utrjevanju znanja, ki zajema vaje in samostojno ocenjevanje uporabnikov. Vsebuje poljubno število učnih enot, kjer je vsaka učna enota sestavljena iz besede ali besedne zveze z video posnetkom znakovnega jezika ter odgovorov, ki so posredovani v pisni obliki.

Uporabnik naprej predvaja video posnetek gluhe osebe, nato izbere pisni odgovor, za katerega meni, da je pravilen. Ocenjevanje poteka samodejno, kar pomeni, da ima ob koncu učnega kviza uporabnik vpogled v svojo uspešnost (prikazani so pravilni in nepravilni odgovori ter odstotek uspešnosti). Uporabniku je dana tudi možnost za vnovično opravljanje učnih enot.

Mobilna aplikacija

Slovar slovenskega znakovnega jezika je brezplačno dostopen tudi prek mobilne aplikacije Slovar SZJ. Aplikacija omogoča:

  • iskanje po besedah ali besednih zvezah,
  • iskanje po vseh ali samo po izbranih tematskih sklopih,
  • dodajanje video enot v seznam priljubljenih (s pomočjo zvezdice v vsaki video enoti),
  • utrjevanje znanja s pomočjo kviza,
  • prilagajanje nastavitev za gluhoslepe (ikona desno zgoraj),
  • spremembo velikosti pisave (tri različne velikosti),
  • spremembo kontrasta (dva kontrasta),
  • ogled video posnetka v Landscape fullscreen načinu (telefon obrnemo horizontalno),
  • skener QR kod,
  • prepoznavanje govora.

QR koda

QR kode, ki vsebujejo URL-naslove spletnih strani, se vedno pogosteje pojavljajo v revijah, na plakatih in letakih. Uporabnik z mobilno aplikacijo poskenira QR kodo, ki je vključena v tiskani medij, nato pa se mu predvaja video posnetek tolmača znakovnega jezika. S tem so učbeniki ali katerikoli drugi tiskani mediji nadgrajeni z video vsebinami v slovenskem znakovnem jeziku ter tako omogočajo razumljivo posredovanje informacij v znakovnem jeziku in hkrati interaktivno izkušnjo uporabnikov z medijem.

Prepoznavanje govora

Novost na mobilni aplikaciji Slovar SZJ je prepoznavanje govora. Uporabnik lahko s pomočjo govora poišče besedo ali besedno zvezo. S tem se slišečim uporabnikom omogoči enostavno in učinkoviti iskanje video posnetkov ter učenje znakovnega jezika. Prav tako je omogočena enostavnejša komunikacija med gluho in slišečo osebo (slišeča oseba izreče besedo, sistem pa jo pretvori v kretnjo, ki se predstavi gluhi osebi).

Učenje

Za učenje in utrjevanje znanja slovenskega znakovnega jezika, Slovar SZJ ponuja tudi učen vaje in igro spomin, s pomočjo katerih se lahko preverja znanje slovesnkega znakovnega jezika. Učne vaj so oblikovane po različnih težavnostnih stopnjah in vsebujejo tako posamezne besede kakor tudi besedne zveze. Ponujajo pa tudi vaje kreten s kamero. Igra spomin ima različne težavnoste stopnje, ki so vezane na hitrost.

Povezava slovarja slovenskega znakovnega jezika s slovarjem slovenskega knjižnega jezika

Leta 2016 smo v sodelovanju s Inštitutom Frana Ramovša, ki deluje v okviru ZRC SAZU uspeli povezati slovar slovenskega zankovnega jezika s tretjo izdajo Spletnega slovaja slovenskega knjižnjega jezika (umestitev linka na povezavo slovarja slovenskega znakovnega jezika k posamezni besedi SSKJ), kar je novost in pridobitev, ki je svetovnega pomena. S tem smo pridobili nacioanlni knjižni jezuik tudi v znakovnem jeziku. Gre za izredno veliko pridobitev, saj se lahko vsi, ki se zanimajo za slovenski jezik podučijo tudi o znakovnem jeziku.

Cobiss in Termania

Od leta 2019 je Spletni slovar slovenskega znakovnega jezika umeščen tudi v organiziran sistem povezovanja knjižnic na podlagi nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema Cobiss in v portal slovarjev Termania, ki ga podpira Ministrstvo za kulturo.

S tem je slovar dostopen širši javnosti in omogoča večjo prepoznavnost slovenskega znakovnega jezika.