Oglejte si glasilo Iz sveta tišine kot virtualni časopis ali prenesite PDF.
Blog test
Tretji marec, mednarodni dan skrbi za sluh
Sluh je eno izmed neprecenljivih čutil, ki nam omogoča tudi polno sporazumevanje. Ko ga enkrat izgubimo, si ga največkrat ne moremo več povrniti. Zato moramo z njim ravnati skrbno. Žal smo vse prevečkrat izpostavljeni hrupu, ki nam lahko trajno poškoduje sluh. Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na naše življenje. Prav zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ustrezno ukrepajo, če zaznajo izgubo sluha, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na leto izda okoli 19 tisoč naročilnic za slušne aparate, vzrok za to pa ni le staranje prebivalstva, ampak izpostavljenost hrupu, saj je po opozorilih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije naglušnost najpogostejša poklicna bolezen, česar se ne zavedamo dovolj. Sekretar zveze Matjaž Juhart je ob tem zapisal, »sluh je eno od naših osnovnih čutil, ki med drugim močno vpliva na socialno življenje ter dostopnost do informacij in komunikacij. Vse bolj opažamo, da živimo v vse bolj hrupnem okolju in obžalujemo, da je med nami premalo pristojnih služb, ki bi nadzirale in ustrezno ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Velika izpostavljenost hrupa je v prometu, na delovnem mestu, spalnih naseljih, ob šolah in vrtcih ter predvsem ob prireditvah, zabavah in koncertih, kjer hrup presega meje in pušča kratkotrajne in dolgoročne posledice izgube sluha. Izguba sluha se namreč ne povrne več«.
Naš sluh lahko prizadene tudi tinitus, ki se izraža s šumenjem, piskanjem ali brenčanjem ter je lahko stalno prisoten v naših ušesih, kar lahko močno zmanjša kakovost našega življenja. Na nevarnosti preglasnega poslušanja glasbe smo opozarjali na glasbenem festivalu Ment. Ob 3. marcu, mednarodnem dnevu skrbi za sluh, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije znova opozarja: Skrbite in pazite na svoj sluh!
Tretji marec, mednarodni dan skrbi za sluh
Sluh je eno izmed neprecenljivih čutil, ki nam omogoča tudi polno sporazumevanje. Ko ga enkrat izgubimo, si ga največkrat ne moremo več povrniti. Zato moramo z njim ravnati skrbno. Žal smo vse prevečkrat izpostavljeni hrupu, ki nam lahko trajno poškoduje sluh. Pomembno je, da so ljudje ozaveščeni, kaj je izguba sluha, kako jo je mogoče preprečiti in kako ukrepati ob njenem nastanku. Kajti če izgube sluha ne obravnavamo, lahko to močno vpliva na naše življenje. Prav zato je pomembno, da se ljudje zavedajo in ustrezno ukrepajo, če zaznajo izgubo sluha, saj bodo tako imeli boljši nadzor nad svojim zdravjem, kakovost življenja pa se bo približala ravni pred izgubo sluha.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na leto izda okoli 19 tisoč naročilnic za slušne aparate, vzrok za to pa ni le staranje prebivalstva, ampak izpostavljenost hrupu, saj je po opozorilih Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije naglušnost najpogostejša poklicna bolezen, česar se ne zavedamo dovolj. Naš sluh lahko prizadene tudi tinitus, ki se izraža s šumenjem, piskanjem ali brenčanjem ter je lahko stalno prisoten v naših ušesih, kar lahko močno zmanjša kakovost našega življenja. Na nevarnosti preglasnega poslušanja glasbe smo opozarjali na glasbenem festivalu Ment. Ob 3. marcu, mednarodnem dnevu skrbi za sluh, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije znova opozarja: Skrbite in pazite na svoj sluh!
Znakovni jezik in jezik gluhoslepih v osnovne šole
Poslanke in poslanci so sprejeli novelo zakona o osnovni šoli, ki med drugim ureja izvajanje pouka znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Tako se 16. členu dodaja odstavek, »Za gluhe učence in učence s težko izgubo sluha oziroma učence z gluhoslepoto šola poleg obveznih predmetov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi pouk znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih.«
Do uveljavitve tega člena mora priti najkasneje 1. septembra 2027, saj mora pristojni strokovni svet najprej določiti predmetnike in učne načrte.
Čeprav do uvedbe obeh jezikov v osnovne šole prihaja najverjetneje šele čez tri leta, je lepo naključje, da so poslanke in poslanci zakon potrdili prav na mednarodni dan maternega jezika.
See Insights and Ads
All reactions:
22
»Polžev vsadek: vse, kar ste želeli vedeti«
Vabimo vas na SPLETNI SEMINAR,
ki bo v torek, 27. februarja 2024, ob 18. uri.
Strokovnjaki in uporabniki bodo delili svoje znanje in izkušnje s polževim vsadkom.
Odgovarjali bodo tako na specifična kot splošna vprašanja, ki se porajajo v zvezi s polževim vsadkom.
Program
18:00 – 18: 10 – Darja Pajk, nagovor moderatorke
18:10 – 18:25 – Iris Kočevar: Dobili smo polžka. Izkušnja mame, ki ima otroka s polževim vsadkom
18:25 – 18:45 – Redna. prof. dr. Saba Battelino: Strokovnjakinja odgovarja na vaša vprašanja
18:45 – 19:00 – Milan Brumec: Najpogostejše težave klientov s polževim vsadkom
19:00 – 19:15 – Amelija Mozetič Hussu: Pomen dobre rehabilitacije
19:15 -19:30 – vprašanja in zaključek
Predavatelji
Iris Kočevar, podjetnica, žena in mama dveh slišečih fantov in gluhe deklice, organizatorka in potepuhinja, bo z nami delila izkušnjo mame, katere hčerka Karolina ima že 12 let polžev vsadek.
Redna prof. dr. Saba Battelino, je vodja avdiološke in otokirurške dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana. Vrsto let je glavna mentorica za specializacijo s področja otorinolaringologije in predavateljica na Medicinski fakulteti in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Vse do leta 2020 je bila pri Slovenski zdravniški zbornici nacionalna koordinatorica za področje specializacij iz otorinolaringologije in je članica Republiškega strokovnega kolegija za otorinolaringolojijo pri Ministrstvu za zdravje.
Milan Brumec, univ. dipl. inž. elektr., od leta 1996 zaposlen na Centru za sluh in govor Maribor, je član diagnostično-rehabilitacijskega tima za polžev vsadek.
Amelija Mozetič Hussu, prof. def. za osebe z motnjami sluha in govora, ima 34 let neposrednih izkušenj pri delu z gluhimi, naglušnimi in otroki z govorno-jezikovno motnjo v CKSG Portorož, večinoma kot mobilna surdopedagoginja in logopedinja, izvajalka dodatne strokovne pomoči.
Dogodek bo povezovala Darja Pajk, dipl. delovna terapevtka, članica mednarodnega odbora naglušnih pri EFHOH-u, odbora Mednarodne akcijske skupnosti za polžev vsadek (CIICA) in predstavnica uporabnikov polževih vsadkov v mednarodni skupini Living guidelines of CI pri organizaciji Adults hearing.
Poskrbljeno bo za sprotno podnaslavljanje in tolmačenje v slovenski znakovni jezik.
Na seminar se lahko prijavite tukaj.
Prijave zbiramo do vključno ponedeljka, 26. 2. 2024.
Udeležba na seminarju je brezplačna.
Vljudno vabljeni.
Ekipa RehaCentra Sluh
VABILO: PREDSTAVITEV STROKOVNIH PUBLIKACIJ IN VIZIJA ZAVODA ZTSZJ
ZDGNS je na podlagi večletnih raziskav in izkušenj na področju znakovnega jezika in tolmačenja izdala dve strokovni publikaciji. In sicer »Hiša znakovnega jezika« v kateri so opredeljene strukture znakovnega jezika in »Strategije in tehnike tolmačenja znakovnega jezika«, ki je vezana na tolmačenje in vsebuje do sedaj raziskane strategije, tehnike in načine tolmačenja. Avtor obeh publikacij je Matjaž Juhart.
ZDGNS, kot ustanoviteljica Zavoda ZTSZJ, želi ob upokojitvi dolgoletne sodelavke ZDGNS in direktorice Zavoda ZTSZJ Jasne Bauman, skupaj s tolmači in uporabniki znakovnega jezika, odpreti širšo razpravo, ki bi pomagala pri načrtovanju nadaljnjih usmeritev in strategij dela Zavoda ZTSZJ. Zavod ZTSZJ je več kot 20 let deloval uspešno in ob spremembi želimo narediti analizo delovanja, preveriti potrebe in slišati predloge da se lažje pripravi nadaljnja vizija dela.
Predstavitev bo potekala:
KDAJ: 4. marec 2024
KJE: Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, Ulica za travniki 40, 1260 Ljubljana – Polje
IZVAJALEC:
Matjaž Juhart, profesor defektologije, tolmač slovenskega znakovnega jezika. Vrsto let izvajalec različnih stopenj tečajev slovenskega znakovnega jezika in visokošolski sodelavec – asistent ter predavatelj na področju Inkluzivne pedagogike in slovenskega znakovnega jezika. Član izpitne komisije za preverjanje znanj in spretnosti za Nacionalno poklicno kvalifikacijo – tolmač za SZJ. Recenzent učbenikov za poučevanje slovenskega znakovnega jezika.
Potek prestavitve
- del: ponedeljek, 4.3.2024 (od 13.00 do 14.00)
Zap. Št. | Tema | Izvajalec | Čas trajanja |
1. | PREDSTAVITEV PUBLIKACIJ | Matjaž Juhart | 1 |
- del: ponedeljek, 4.3.2024 (od 14.00 do 16.00)
Zap. Št. | Tema | Izvajalec | Čas trajanja |
1. | VIZIJA DELOVANJA ZAVODA ZTSZJ | Matjaž Juhart | 2 |
POGOJI PRIJAVE:
Vabilo je namenjeno tolmačem slovenskega znakovnega jezika, uporabnikom znakovnega jezika in strokovnim delavcem s področja dela z uporabniki znakovnega jezika in tolmačenja.
ROK PRIJAVE:
Prijavnice pošljite najkasneje do četrtka, 1. marca 2024 po elektronski pošti.
KONTAKTNA OSEBA:
Aleksandra Rijavec, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, tel: 01/500 15 04, e-pošta: aleksandra.rijavec@zveza-gns.si.