Predsednik republike predlaga državnemu zboru kandidata za predsednika vlade.
Predsednik republike to stori po posvetu z vodji poslanskih skupin.
Državni zbor voli predsednika vlade z večino glasov vseh poslancev.
To pravilo je lahko drugačno, če tako ureja ustava.
Predsednika vlade se voli s tajnim glasovanjem.
Če kandidat ne dobi večine glasov, se predsednik republike ponovno posvetuje z vodji poslanskih skupin.
V 14 dneh lahko predsednik republike ponovno predlaga kandidata.
Kandidat je lahko isti ali pa nekdo drug.
Kandidata lahko zdaj predlagajo tudi poslanske skupine ali vsaj 10 poslancev.
Če je bilo predlaganih več kandidatov, se glasuje o vsakem posebej.
Najprej se glasuje za kandidata, ki ga je predlagal predsednik republike.
Če ni izvoljen, se glasuje še za druge kandidate.
Glasuje se po vrstnem redu, kakor so bili predlagani.
Če ni izvoljen noben kandidat, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Tega mu ni treba narediti, če državni zbor v 2 dneh z večino prisotnih poslancev izvede ponovne volitve predsednika vlade.
V tem primeru je potrebna večina poslancev,ki so prisotni na seji.
Na ponovnih volitvah se za kandidate glasuje po določenem vrstnem redu.
Najprej se glasuje za kandidate, ki so na prejšnjih volitvah dobili največ glasov.
Potem se glasuje za kandidate, ki so do volitev vložili kandidaturo.
Med temi ima prednost kandidat, ki ga je predlagal predsednik republike.
Če tudi na teh volitvah noben kandidat ne dobi večine glasov, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve.
Razlaga
Ustava v tem členu zelo podrobno ureja korake za izvolitev predsednika vlade. Ustava predvideva več korakov, po katerih lahko pridemo do predsednika vlade.
To se zgodi, ko so izvoljeni novi poslanci.
Če do izvolitve predsednika vlade po vseh korakih ne pride, se državni zbor razpusti.
V tem primeru pride do novih volitev poslancev.
