
Lahko se zgodi, da se volivci ne strinjamo z zakonom, ki ga je sprejel državni zbor.
Takrat lahko državni zbor razpiše referendum.
Državni zbor razpiše referendum, če to zahteva najmanj 40 000 volivcev.
Na referendumu volivci odločajo o tem, ali bo zakon, ki ga je sprejel državni zbor, veljal ali ne.
Državni zbor ne sme razpisati referenduma za:
- zakone o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti,
- zakone o davkih, carinah in drugih obveznih plačilih,
- zakone o potrditvi mednarodnih pogodb,
- zakone, ki odpravljajo dosedanjo protiustavno ureditev.
Na referendumu smejo glasovati vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Zakon ne velja, če proti njemu na referendumu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in proti njemu glasuje najmanj ena petina vseh volivcev.
Referendum se ureja z zakonom.
Zakon o referendumu sprejme državni zbor, če zanj glasuje dve tretjini vseh poslancev, ki so prisotni na seji.
Razlaga

Državni zbor sprejema zakone.
Včasih se volivci s sprejetim zakonom ne strinjajo.
Volivci lahko zahtevajo, da zakon ne velja.
Kadar to s podpisi zahtevanajmanj 40 000 volivcev, mora državni zbor razpisati referendum.
Na referendumu volivci odločajo, ali bo zakon veljal ali ne.
O nekaterih zakonih ni mogoče odločati na referendumu.
To so:
- zakoni o nujnih ukrepih za zagotavljanje varnosti,
- zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih plačilih,
- zakoni o potrditvi mednarodnih pogodb,
- zakoni o odpravi dosedanjih napak, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče.
Na referendumu smejo glasovati vsi državljani, ki imajo volilno pravico.
Volivci glasujejo tako, da na referendumu oddajo svoj glas.
Vsak volivec na referendumu dobi glasovnico.
Glasovnica je list papirja.
Na glasovnici je napisano referendumsko vprašanje.
Na glasovnici volivec označi, ali se strinja z referendumskim vprašanjem.
Glas volivcev je lahko veljaven ali neveljaven.
Glas je veljaven, ko se volivec drži navodil, kako oddati svoj glas.
Zakon ni sprejet, kadar proti njemu na referendumu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali.
Ta večina pa mora predstavljati najmanj eno petino vseh, ki so imeli pravico glasovati na referendumu. Petina pomeni vsak peti.
To v Sloveniji pomeni več kot 300 000 glasov.

Poslanci na seji sprejmejo zakon o referendumu.
Zakon je sprejet, če se s tem strinja dve tretjini poslancev na seji.
Na primer: Če je na seji 60 poslancev, se mora z zakonom strinjati najmanj 40 poslancev.