Celovečerni film Preslišani uspehi v ospredje postavlja vrhunske gluhe športnike, ki so z osvojenimi enaindvajsetimi olimpijskimi medaljami, osmimi s svetovnih prvenstev in šestindvajsetimi z evropskih prvenstev Slovenijo postavili na svetovni zemljevid kot športno velesilo. Film se osredotoča na pripovedi športnikov in njihovih trenerjev. Med njimi so smučarka Sabina Hmelina, nosilka prve medalje za samostojno Slovenijo, kolesar Samo Petrač, prvi gluhi nosilec olimpijske medalje v individualnem športu, in gluha košarkarska ekipa, ki je osvojila edini olimpijski kolajni v kolektivnem športu. Kljub težki invalidnosti in zahtevnim razmeram so z izjemnimi uspehi postali junaki gluhe skupnosti, vendar so bogatim športnim karieram sledila grenka razočaranja. Vse doslej so bili njihovi dosežki spregledani in na uradnem seznamu vseh slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj ni navedenih gluhih športnikov. Zato jih film postavi v ospredje, predstavi pa tudi zadnji mejnik, ki sta ga postavili atletinji Leja Glojnarič in Iris Breganski. Vsi gluhi športniki so s svojimi uspehi pripomogli k zakonu o športu, ki je izenačil vse športnike, država pa je z njim prihodnjim generacijam gluhih športnikov omogočila ustrezne razmere in motivacijo za ustvarjanje novih športnih pravljic. Film Preslišani uspehi je priznanje in poklon vsem gluhim športnikom, ki bodo za vedno ostali zaslužni predstavniki državne športne zgodovine.
Blog test
Pozor! Goljufi izvabljajo prostovoljne prispevke
V Sloveniji je bilo letos opaženih več zlorab pri zbiranju donacij.
Na območju Ljubljane, Novega mesta, Postojne in sedaj Brežic, so opažene goljufije, v katerih od ljudi izvabljajo prostovoljne prispevke. Dve mlajši dekleti mimoidoče prosita za podpise in donacije pod pretvezo, da bi »Nacionalno združenje za invalidne in gluhoneme otroke« ustanovilo svoj center v Sloveniji. Na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije opozarjamo, da omenjeno združenje ne obstaja in da tem poskusom goljufij ne nasedate temveč pokličete policijo.
14. november, dan slovenskega znakovnega jezika
O dnevu slovenskega znakovnega jezika so poročali tudi ostali mediji. Prilagamo povezave do posameznih prispevkov.
RTV SLO, Slovenska kronika: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/175001107
RTV SLO, MMC: https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/14-november-je-dan-slovenskega-znakovnega-jezika/688139
STA: https://www.sta.si/3235390/ob-dnevu-slovenskega-znakovnega-jezika-pozivi-k-ucenju-kretenj
Prilagamo tudi naš promocijski video:
ZDGNS: https://zveza-gns.si/izpostavljeno/14-november-dan-slovenskega-znakovnega-jezika/
Bližnjim pokažite, da jih imate radi!
14. NOVEMBER, DAN SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA
Svojim bližnjim lahko tudi pokažete, da jih imate radi. Slovenski znakovni jezik temelji na uporabi rok, mimike obraza in gibanja telesa. Gluhi namesto sluha uporabljajo vid, s katerim razbirajo kretnje in druge znake. Dan slovenskega znakovnega jezika, ki je 14. novembra, je odlična priložnost, da se vsi naučimo bližnjim pokazati, da jih imamo radi. Kretnjo za besedno zvezo rad te imam, pokažemo tako, da iztegnemo palec, kazalec in mezinec.
SMS DONACIJA POPLAVE 2023
V poletnih poplavah so ogromno škodo utrpeli tudi gluhi in naglušni, zato Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prosi za pomoč.
POMAGATE LAHKO S SPOROČILOM (SMS)
Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo GLUHI5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč prizadetim v poplavah.
Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev podjetij Telekom Slovenije, Telemach, A1, T-2.
Pogoji SMS donacij
Vabilo na predstavitev z delavnico Etimološkega slovarja SZJ
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v počastitev Dneva slovenskega znakovnega jezika v okviru projekta Ministrstva RS za kulturo bo predstavila Etimološki slovar slovenskega znakovnega jezika.
Predstavitev z delavnico bo v torek, 14. novembra 2023 ob 10. uri v sejni dvorani ZDGNS, Drenikova 24, Ljubljana. Dogodek bo trajal do 12. ure.
Gluhi raziskovalci slovenskega znakovnega jezika na ZDGNS so raziskovali zgodovinsko ozadje izvora slovenskega znakovnega jezika in iz pozabe iztrgali več kot 500 kretenj, ki so že tako rekoč izginile. Te kretnje imajo korenine v kretnjah starejše avstrijske in italijanske gluhe skupnosti in so jih slovenski gluhi, ki so se šolali na njihovih šolah, ponesli k nam in so predstavljale prajedro današnjega slovenskega znakovnega jezika.
Na delavnici bodo prikazali te stare kretnje s poudarkom na izvoru in obliki, ki imajo izrazno vsebino.
Prisrčno vabljeni!