Izr. prof. dr. Janez Rebol, dr. med., specialist otorinolaringologije, je namestnik predstojnika Klinike za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacial…
Blog test
Integrirana dolgotrajna oskrba in koncept sodobnega doma za starejše ljudi
Dolgotrajna oskrba je socialni steber, ki vsebuje osnovno zdravstveno zavarovanje za bolezen, zdravila, bolnišnico, oskrbo in podobno. Kadar človek ne more več sam opravljati osnovnih vsakdanjih opravil, mu na pomoč priskoči državni sistem, in sicer finančno, z ustanovami, storitvami in drugimi aktivnostmi, ki jih potrebuje.
Veliko dolgotrajne oskrbe se dogaja doma, s pomočjo sorodnikov, sosedov, znancev. Vsakodnevno približno 200.000 sorodnikov v Sloveniji pomaga nekomu doma, ker sam ne zmore poskrbeti zase zaradi starosti, bolezni, invalidnosti. Prav tako vsak teden približno 25.000 sosedov v Sloveniji prinese hrano, skuha, zakuri ali kako drugače pomaga sosedom, ki so onemogli, zlasti zaradi starosti ali bolezni.
Med predavanjem smo se sprehodili od oskrbe v preteklosti, kako so na primer še približno 150 let nazaj bolj ali manj vse ljudi oskrbovali doma in kako so se skozi čas razvijali domovi do današnjih dni.
Kot pravi prof. dr. Jože Ramovš: »Človek je bitje, ki, kadar je pri močeh, pomaga drugim, drugi pa pomagajo njemu. Pravzaprav smo vsi celo življenje drug od drugega odvisni. Na tem temelji oskrba.«
Prof. dr. Jože Ramovš je doktor antropologije in socialni delavec ter predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Dela kot raziskovalec, predavatelj in v praksi zlasti na področjih: sožitje med ljudmi, staranje in integrirana dolgotrajna oskrba, zasvojenosti in omamljanje.
Kako doma lažje skrbeti za bolnega ali onemoglega svojca, prijatelja ali znanca?
V prispevku nam Ana Ramovš predstavi, s čim se družinski oskrbovalci srečujejo, ko doma skrbijo za nekoga in kako si oskrbo lahko olajšamo. Družinski oskrbovalci so vsi tisti, ki tedensko nekaj ur ali več, lahko tudi dnevno, skrbijo za nekoga, ki je kronično bolan ali je zaradi invalidnosti in starosti opešan, onemogel in potrebuje oskrbo. Vsak 5. do 10. prebivalec Slovenije je družinski oskrbovalec.
Sistem dolgotrajne oskrbe ni vzdržen brez družinskih oskrbovalcev, brez tega, da ljudje doma skrbijo za svoje bližnje, sorodnike, prijatelje, znance. Ne financ, ne kadra ni dovolj v nobeni, še tako bogati državi, zato je zavedanje, da je treba za družinske oskrbovalce poskrbeti z znanjem in podporo, vedno večje.
Kako oskrbo doma olajšati:
Razbremenitev in pomoč
Če je oseba sama v vlogi oskrbovalca, je zelo pomembno, da poišče pomoč. Velikokrat svojci, ki skrbijo za obolelega,čakajo, da bo drugi ponudil pomoč. Lahko si pomagajo s prostovoljci in družabniki, ki obiskujejo bolno osebo na domu. Oskrbo doma pomagata razbremeniti tudi pomoč na domu in patronažna služba, slednjo predpiše zdravnik v primeru zdravstvene oskrbe. Lahko naročite dostavo obrokov. Zelo pomembno je, da si svojec ali tisti, ki oskrbuje, vzame oddih, da ne pregori. Za čas oddiha naj za onemoglega svojca poskrbi druga oseba ali naj vpraša za začasno namestitev v domu za starejše. Obstajajo tudi oblika dnevnega varstva ter centri dnevnega bivanja in medgeneracijski centri.
Prilagoditev prostora in pripomočki
Lahko gre za temeljito prilagoditev stanovanja, kot sta dvigalo ali klančina ali manjše prilagoditve, kot so držala in stol v kopalnici, bolniška postelja, prilagoditev predmetov, da so na dosegu rok.
Znanje
Znanje je pomembno, da poznamo oblike pomoči, ki so na nam voljo. Znanje družinskemu oskrbovalcu pomaga pri ustrezni oskrbi in negi, pri ohranjanju in pridobivanju gibljivosti onemoglega svojca. Različne odgovore lahko dobite na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/s….
Ana Ramovš je zdravnica, ki dela na urgenci v Zdravstvenem domu Ljubljana in na Inštitutu Antona Trstenjaka. Opravlja delo raziskovalke na področjih zdravega staranja, preventivne medicine, javnega zdravja, geriatrije, etike, telemedicine in teleoskrbe.
Predstavitev Inkubatorja Sežana
Inkubator d.o.o. Sežana in Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravljata program Podjetniške šole za osebe z izgubo sluha. Trodnevna brezplačna podjetniška šola, ki bo imela za osnovo kreativno doživetje, bo potekala aprila 2022 v osrčju Krasa in Brkinov. Namenjena je tako tistim, ki imajo podjetniško idejo in bi jo radi razvili, kot tudi tistim, ki želijo pridobiti podjetniške veščine.
Inkubator d.o.o. Sežana, najstarejši in največji podjetniški inkubator v Sloveniji, že več kot 30 let nudi podjetniško podporo pri zagonu, razvoju in rasti inovativnih podjetij.
Na video-srečanju, ki je potekalo v začetku februarja, so direktor Inkubatorja Sežana Dorijan Maršič, pomočnica direktorja Maja Cergol Lipnik in podjetniška svetovalka Lara Pirc bolj podrobno predstavili podporno okolje, v sklopu katerega ponujajo: infrastrukturo, ustrezno poslovno okolje, promocijo za podjetja, svetovanje, izobraževanje ter mreženje podjetij in posameznikov.
V drugem delu pa so predstavili Podjetniško šolo za osebe z izgubo sluha, ki bo izvedena v sodelovanju z Višjo strokovno šolo Srečka Kosovela v Sežani, ki izvaja dva študijska programa: oblikovanje materialov in fotografija. Udeleženci bodo namreč uporabili različne tehnike kreativnega razmišljanja pri gradnji svoje podjetniške ideje.
Vabljeni k poslušanju in kar pogumno s svojim idejami na plano!
Doniraj % dohodnine za razvoj znakovnega jezika
Po novem lahko dobrodelni organizaciji po lastni izbiri donirate 1 odstotek svoje dohodnine. Vabimo vas, da letos namenite svojo dohodnino Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Denar bomo porabili za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Donacijo dohodnine lahko opravite neposredno preko portala eDavki ali pa si prenesete PDF obrazec in ga vložite.
Po novem lahko dobrodelni organizaciji po lastni izbiri donirate 1 odstotek svoje dohodnine. Vabimo vas, da letos namenite svojo dohodnino Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Denar bomo porabili za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Donacijo dohodnine lahko opravite neposredno preko obrazca spodaj, portala eDavki ali pa si prenesete PDF obrazec in ga vložite.
Storitve Zavoda RS za zaposlovanje za invalide
Na spletnem seminarju Kako do najboljše službe, ki ga je vodila in zasnovala Tina Grošelj, smo govorili o tem, s kakšno podporo lahko ljudje z izgubo sluha vstopijo na trg dela, kakšne storitve so jim pri tem lahko v pomoč in kakšne spodbude so na voljo podjetjem, ki invalide zaposlujejo.
Eden od sogovornikov je bil Mag. Robert Modrijan je zaposlen na delovnem mestu svetovalec generalnega direktorja na centralni službi Zavoda RS za zaposlovanje. Področji dela, ki ju pokriva so invalidi in ostale ranljive skupine brezposelnih oseb. V zadnjih letih so med njimi zlasti osebe s priznano mednarodno zaščito.
Podrobnejše informacije o seminarjih najdete na spletni povezavi: REHACENTER SLUH – Zveza-GNS.si