Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev

Z dostopnostjo do bolj vključujoče družbe.

Osebam z izgubo sluha ali vida je dovolj čakanja na dostopen TV program, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) predlaga vzpostavitev ekspertne skupine, ki naj poveže ključne deležnike na tem področju in pripravi priporočila ter standarde kakovosti za dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev.

ZDGNS je v četrtek, 29. 9. 2022, v prostorih Cukrarne izvedla okroglo mizo z nazivom Dostopnost avdiovizualnih medijskih storitev – Z dostopnostjo do bolj vključujoče družbe.

Na dogodku so kot razpravljavci sodelovali: generalni direktor in vodja oddelka za dostopnost RTV, vodja razvoja vsebin pri Pro Plus, predstavnika Ministrstva za kulturo in Službe vlade za digitalno preobrazbo, predstavnika Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS in Sveta za elektronske komunikacije RS, vodja Laboratorija za podatkovne tehnologije Fakultete za računalništvo in informatiko, strokovnjak za digitalne politike in direktor Inštituta Digitas, predstavnik referenčnega visoko tehnološkega podjetja ter predstavniki uporabnikov – oseb z izgubo sluha, prisotne pa sta prek video povezave nagovorila tudi vodja programov dostopnosti pri Googlu in ena vodilnih strokovnjakinj za tehnologije dostopnosti z Univerze v Barceloni.

Sodelujoči so uvodoma ocenili stanje dostopnosti avdiovizualnih medijskih storitev (AVMS) v Sloveniji, predvsem TV programov, v luči izvajanja zakona o AVMS in potenciala, ki ga sodobne tehnologije, npr. avtomatska prepoznava govora, ponujajo za lažje in boljše odjemanje vsebin. Poleg večje dostopnosti vsebin za osebe z ovirami, te tehnologije omogočajo tudi uporabo digitalnih asistentov (Siri. Alexa, Cortana…) v slovenščini, sprotno avtomatsko podnaslavljanje slovenskih video vsebin s slovenskimi podnapisi, uporabo glasovnih ukazov na napravah in v avtomobilih v slovenskem jeziku itd.

Razpravljavci so se strinjali, da so tehnološke rešitve dozorele in da je v zadnjih letih tudi pri nas prišlo do občutnega napredka, da pa je za preskok na višjo raven avtomatske prepoznave govora potrebno najti rešitev za dostop do in uporabo večjih baz podatkov, zvočnih zapisov govorjene besede, kar je nujno za nadgrajevanje kakovosti prepoznave in transkripcije v realnem času.

Strinjali so se tudi da je v Sloveniji na tem področju veliko znanja in izkušenj, vendar je razpršeno, potrebno je več komunikacije in sodelovanja med deležniki, ter da je vprašanje dostopnosti AVMS interdisciplinaren problem, ki terja povezovanje. ZDGNS bo zato Ministrstvu za kulturo predlagala vzpostavitev večdeležniške ekspertne skupine za pripravo priporočil in standardov kakovosti za dostopnost AVMS s predstavniki odločevalcev, regulatorja, medijskih ponudnikov, internetnih operaterjev, stroke in uporabnikov, s čimer sledimo tudi dobrim praksam v drugih državah in smernicam mednarodnih organizacij.

V drugem delu okrogle mize se je v razpravo vključilo tudi večje število uporabnikov z izgubo sluha oziroma vida, ki so si bili enotni, da si zaslužijo enakopraven dostop do medijskih vsebin in da ne želijo čakati na brezhibno avtomatsko prepoznavo govora in strojno sprotno podnaslavljanje.

ZDGNS meni, da je vzpostavitev standardov kakovosti in merljivih ciljev nujen korak k zagotavljanju boljše dostopnosti AVMS, ta pa eden ključnih elementov vključujoče družbe.

Časovnica

Uvodni nagovori