Slovenski znakovni jezik (SZJ) je materin jezik gluhih oseb. V Sloveniji SZJ kot jezik sporazumevanja uporablja okoli 1500 gluhih oseb. Z njim se ohranjajo jezikovne različnosti posameznih področji v Sloveniji in kultura gluhih.
Po sprejetju Zakona o uporabi SZJ leta 2002 se znakovni jezik uveljavlja na vseh področjih zasebnega in javnega življenja. Gluha oseba imam pravico uporabljati znakovni jezik v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalcih javnih pooblastil oziroma izvajali javnih služb. Prav tako ima gluha oseba pravico uporabljati znakovni jezik tudi v vseh drugih življenjskih situacijah, v katerih ji gluhota pomeni oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.
Znakovni jezik je naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb. Je vizualno-znakovni jezikovni sistem z določeno postavitvijo, lego, usmerjenostjo in gibom rok in prstov ter mimiko obraza. To kar so v slovenskem jeziku besede, so za znakovni jezik kretnje. Namesto glasu in izgovorjenih besed uporablja znakovni jezik roke, telo, obraz, usta in glavo za izražanje najrazličnejših vsebin. Namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim sprejemajo kretnje.
Slovenski znakovni jeziki je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno osnovo in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjene med skupnostmi gluhih po vsem svetu.
Vsaka država ima svoj specifični znakovni jezik, ki ga poimenujemo po državah, iz katere izhaja. Vsi znakovni jeziki so svojevrstni in se razlikujejo od državnih govornih jezikov po svojih pravilih in zakonitostih. Podobnost pa je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika in tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v znakovnem jeziku porajajo nove ali dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima lahko ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov ali obratno.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) od leta 1979 sistematično deluje na področju razvoja in uveljavitve SZJ, ki je leta 2002 postal tudi uradni jezik gluhe manjšine v Sloveniji. Vlada RS je 14. november, dan, ko je zakon stopil v veljavo, razglasila za nacionalni dan slovenskega znakovnega jezika.
