Organizacije gluhih so med najstarejšimi v Sloveniji, saj so na temelju solidarnosti, samopomoči, deljenja izkušenj s slišečim okoljem ter s pomočjo strokovne podpore slišečega kadra gluhim in naglušnim članom zagotavljale uveljavljanje njihovih posebnih potreb ter lažje vključevanje v širše življenjsko, delovno in družbeno okolje.
Za gluhe imajo društva še poseben pomen, saj jim predstavljajo posebno socialno okolje, v katerem lahko uporabljajo svoj, slovenski znakovni jezik, ustvarjajo svojo specifično manjšinsko kulturo gluhih in razvijajo pozitivno identiteto. Društva so gluhim »drugi dom«.
13 društev, povezanih v krovno Zvezo društev gluhih in naglušnih Slovenije, izvaja posebne socialne programe za uporabnike na lokalni ravni. Društva nudijo tudi individualno pomoč, ki jo člani potrebujejo pri svojem življenju in delu.
Društva, vključena v Zvezo:
- Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana, ustanovljeno leta 1931
- Društvo gluhih in naglušnih Maribor, ustanovljeno leta 1933
- Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije, ustanovljeno leta 1948
- Društvo gluhih in naglušnih Koroške, ustanovljeno leta 1948
- Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske, ustanovljeno leta 1953
- Društvo gluhih in naglušnih Koper, ustanovljeno leta 1955
- Auris – Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko ustanovljeno leta 1955
- Društvo oseb z izgubo sluha Dolenjske in Bele krajine, ustanovljeno leta 1956
- Društvo gluhih in naglušnih Pomurja – Murska Sobota, ustanovljeno leta 1956
- Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško, ustanovljeno leta 1962
- Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje, ustanovljeno leta 1963
- Mestno društvo gluhih Ljubljana, ustanovljeno leta 1999
- Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, ustanovljeno leta 2003
