Svetovanje

Sem psihologinja in specialistka zakonske in družinske terapije ter supervizorka. Zaposlena sem na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnici Ljubljana, kjer sem vodja študijskega programa Psihologija in predavateljica, obenem pa na Študijsko-raziskovalnem centru za družino, kjer sem strokovna vodja, izvajam individualno in skupinsko psihoterapevtsko ter psihosocialno pomoč posameznikom, parom in družinam.

Sem avtorica knjige Rahločutno starševstvo ter soavtorica knjig Rahločutnost do otrok in Med dvema ognjema. Področja, s katerimi se raziskovalno ukvarjam, so predvsem delo z mladimi, rahločutno starševstvo, partnerski odnosi, šolstvo in vzgoja, duševna pomoč gluhim in naglušnim – vse v povezavi s teorijo navezanosti in nevroznanostjo.

Posvečam se ljudem, ki imajo težave z izgorelostjo, depresijo, anksioznostjo (nervozo), paniko (strahom), nespečnostjo … Pri svojem delu želim posamezniku naprej pojasniti, kaj se dogaja v njegovem telesu in psihi. Moji nasveti zajemajo način prehrane, higieno spanja, tehnike sproščanja, tehnike dela s telesom – s tem dosežemo stabilnost, da lahko predelamo tudi psihološke vzroke za svoje težave. Pri težjih oblikah je pomembno, da moje nasvete slišijo tudi bližnje osebe, ki morajo biti opremljene z informacijami, kaj se dogaja in kako pomagati. Moje razumevanje psihičnih simptomov izvira tudi iz zelo težke lastne izkušnje izgorelosti, ki pa danes zame pomeni darilo, saj lahko toliko bolje razumem ljudi s psihičnimi težavami. Komuniciram lahko tudi v slovenskem znakovnem jeziku.

Želja, da bi pomagala drugim, je rastla ob moji osebni izkušnji odraščanja z gluhimi starši. Pot, polna padcev in ponovnih vzponov, me je pripeljala do poklica modne oblikovalke in nato do drugega poklica z nazivom tolmačka za slovenski znakovni jezik. Zaradi dolgoletne želje po nekaj več sem izobraževalno pot nadaljevala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in doštudirala pedagogiko in andragogiko. Za diplomsko delo o izobraževanju tolmačev za slovenski znakovni jezik sem prejela Prešernovo nagrado. Študij sem nato nadaljevala in nadgradila z magistrskim študijem na Fakulteti za uporabne družbene vede – smer psihosocialna pomoč. S študijem psihosocialnega svetovanja sem svoje življenjske izkušnje, kako biti slišan, živeti in osebnostno rasti ob eni najtežji invalidnosti – gluhoti mojih staršev –, podkrepila s strokovnim znanjem za opravljanje poklica, pri katerem sta potrebna čut za sočloveka ter sposobnost sprejemanja in razumevanja posameznikovega lastnega notranjega sveta in posameznikovih socialnih odnosov. Kot tolmačka za slovenski znakovni jezik in psihosocialna svetovalka, predvsem pa oseba, ki je vse življenje prepletena s sobivanjem in delom z osebami z različno invalidnostjo, se znam vživeti v posameznika, ki v trenutku svojega življenja ne najde moči za nadaljnji korak, mu dati (po)moč in ga spremljati pri njegovi osebnostni rasti.

Darja Pajk, diplomirana delovna terapevtka, je višja svetovalka na področju socialnega varstva z znanji s področja realitetne teorije, nevrolingvističnega programiranja, coachinga in mediacije. Zaposlena je na področju, kjer se vsak dan srečuje z ljudmi, ki se spoprijemajo z oviranostmi v življenju zaradi različnih telesnih okvar. Zaradi progresivne izgube sluha je sčasoma popolnoma oglušela in v letih 2014 in 2020 prejela obojestranska polževa vsadka. Pred tem je več kot dvajset let uporabljala slušni aparat. Zaradi lastne izgube sluha je dobro spoznala problematiko in stiske, s katerimi se spopadamo ob izgubi sluha. Sčasoma se je priključila društvu Auris, ZDGNS in mednarodnim skupinam oseb z izgubo sluha. Kot predavateljica že vrsto let sodeluje na različnih dogodkih na temo izgube sluha v domačem in mednarodnem okolju, objavila je tudi več člankov, napisala brošuro in ustanovila podporno skupino na družbenem omrežju. Teme, ki se jim v svojih aktivnostih še posebej posveča, so: izguba sluha na osebni, partnerski in družinski ravni, izguba sluha in delovno okolje, izguba sluha pri starejših osebah, uporaba in sprejemanje slušnih pripomočkov, prilagajanje okolja. 

»Otorinolaringološke težave so pogoste. Dolgotrajne bolečine v ušesih, slab sluh, šumenje v ušesih, težave z ravnotežjem, neprehoden nos, hripavost – vse to potrebuje specialista.«
O prof. dr. Sabi Battelino
•leta 1991 je doštudirala na oddelku za splošno medicino;
•specializacijo iz otorinolaringologije v UKC Ljubljana je končala leta 1998;
•leta 2003 je magistrirala z nalogo z naslovom Vpliv trajanja gluhosti in starosti bolnika na pražne vrednosti električne avdiometrije;
•za glavno mentorico za specializacijo s področja otorinolaringologije je bila imenovana leta 2007;
•leta 2012 je doktorirala z doktorsko nalogo z naslovom Pogostost mutacij v genih za koneksin 26 (GJB2) in koneksin 30 (GJB6) pri bolnikih s prirojeno in napredujočo izgubo sluha;
•od leta 2012 vodi Avdiovestibulološki center na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo, UKC Ljubljana, od leta 2013 tudi otokirurgijo na isti kliniki;
•od leta 2013 je predavateljica na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani s trenutnim nazivom izredna profesorica;
•pri Slovenski zdravniški zbornici je bila nacionalna koordinatorica za področje specializacij iz otorinolaringologije od leta 2012 do leta 2020;
•od leta 2013 študentom drugega letnika pedagoške fakultete UL predava predmet Avdiologija z elektroakustiko;
•od leta 2015 je članica Republiškega strokovnega kolegija za področje otorinolaringologije;
•po končani specializaciji se je v tujini dodatno izobraževala v kirurgiji stranske lobanjske baze (House ear Institut, Los Angeles, ZDA; Klinika Mayo, Rochester, ZDA; Univerza v Zürichu, Švica);
•je članica Slovenskega zdravniškega društva (od leta 1991) in Združenja otorinolaringologov Slovenije – SZD (od leta 1992) ter članica združenj European Academy of Otology & Neuro-Otology (od leta 1999), Politzer Society in Mediterranean Otology and Neurotology Association (od leta 2000);
•od leta 2013 je kirurška konzultantka za ORL v otroški bolnišnici Burlo Garofolo v Trstu.