Vljudno vabljeni k ogledu razstave gluhega kiparja Ivana Štreklja, ki je v Narodni galeriji v Ljubljani na ogled do 2. oktobra 2022.
Obisk razstave je za gluhe in naglušne ter njihove spremljevalce brezplačen. Na razstavi so dostopni tudi videoposnetki o življenju in delu Ivana Štreklja v slovenskem znakovnem jeziku.
V primeru, da želite brezplačen voden ogled, organizirajo tudi tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku v terminu po vaši izbiri. Po vodstvu se lahko pridružite kiparski ustvarjalni delavnici, ki je za gluhe in naglušne ter njihove spremljevalce brezplačna.
Za več informacij in rezervacije pošljite na dejavnosti@ng-slo.si .
Ivan Štrekelj sodi v prvo generacijo študentov kiparstva po vojni ustanovljene likovne akademije v Ljubljani in v generacijo umetnikov, ki so ustvarjali v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja.
Ivan Štrekelj je bil rojen leta 1916 v družini očeta železničarja in matere gospodinje v Glincah v Ljubljani. Pri sedmih letih je zaradi meningitisa oglušel. Med letoma 1924 in 1932 je obiskoval Državni zavod za gluhoneme na Zaloški cesti v Ljubljani, kjer mu je učitelj risanja Ivan Erbežnik nudil vso pozornost pri risanju in ga spodbujal pri ustvarjanju. Srednješolska leta (1932−1935) je preživel na Tehnični srednji šoli, kjer je bil njegov profesor za kiparstvo in rezbarstvo France Kralj. Kralj je očitno prepoznal njegov talent, saj je Štrekelj po končani šoli ostal pri njem še dodatno leto. Tedaj se je odločil za študij kiparstva na akademiji v Beogradu, na kateri je leta 1938 uspešno opravil sprejemne izpite. Študiral je pri srbskem kiparju Sretenu Stojanoviću in prejemal visoke ocene. Zaradi druge svetovne vojne je študij prekinil, se leta 1941 vrnil v Ljubljano in se preživljal z delom v kamnoseštvu Kunovar na Žalah v Ljubljani. To delo je bilo pomembno za njegovo obrtno znanje, saj se je dobro izučil v obdelavi različnih kamnov. V študijskem letu 1945/1946 se je vpisal v 3. letnik novoustanovljene akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Med njegovimi profesorji so bili najbolj znani, že uveljavljeni umetniki in kiparji, ki so se izobraževali na zagrebški in drugih akademijah ter so bili člani leta 1937 ustanovljene umetniške skupine Neodvisni. Na Štrekljev opus sta najmočnejši pečat pustila profesorja Frančišek Smerdu in Boris Kalin. Smerdu je pozneje Štreklju tudi zaupal klesanje lastnih kiparskih osnutkov in s tem izkazal spoštovanje do njegove spretnosti v obdelavi kamna.
