Ljubljana, 27. 4. 2022
Sporočilo za javnost
Zadnjo sredo v aprilu praznujemo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Da bi spodbudili zavedanje o pomembnosti sluha in o dejstvu, da so okvare sluha nepopravljive, so pri reprezentativni invalidski organizaciji za osebe z izgubo sluha Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije izvedli ozaveščevalno kampanjo o posledicah dolgotrajne izpostavljenosti hrupu pri 85 decibelih, ki lahko povzroči okvaro sluha, slabo počutje ali tinitus. Zaradi tega nadležnega zvoka, ki nikoli ne utihne, v Sloveniji trpi okrog 160 tisoč posameznikov različnih poklicev in starosti.
»Komu zvoni? Meni zvoni. V ušesih. Tinitus. Zaradi tega ne umreš, je pa zlasti pred spanjem zoprno in moteče. Edino, kar obžalujem, je to, da tišine ne bom več slišal, tistega, ko gredo nekateri na dopust ali pa vsaj za nekaj ur in slišijo tišino. Tega privilegija ne bom več imel.«
To so besede predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, ki ima tinitus. To je zvok v glavi posameznika, ki ga v okolici ni in ga drugi ne slišijo. Zdravniško pomoč zaradi teh simptomov pri nas poišče okrog 160 tisoč ljudi različni poklicev in starosti. Po različnih študijah je prisoten pri 5–30 odstotkih odraslega prebivalstva. Lahko ga imajo tudi otroci nekje v 15–50 odstotkih.
Posamezniki ga zaznavajo subjektivno. Nekaterim piska v ušesih, spet drugi slišijo šumenje, mrmranje, zvonjenje, čričke ali celo melodijo, ki je v okolici ni. Do tinitusa pride iz različnih vzrokov. Lahko zaradi bolezni, ki vplivajo na drobno ožilje in na drobno živčevje, kot so arteroskleroza, neurejen krvni sladkor, neurejen pritisk. Od zunanjih dejavnikov pa so to poki ali dlje časa trajajoč hrup na delovnih mestih, ki traja več kot osem ur nad 85 decibelov.
Strokovnjaki pri postavitvi diagnoze najprej izključijo možnost zaznave zvoka, ki je posledica nekega dogajanja, stanja v človekovem telesu, saj ta zvok lahko povzroči oviran pretok v vratnih žilah, morda povečan pretok v povečani ščitnici, morda težave s čeljustnim sklepom, težave z Evstahijevo cevjo ali težave v vratni hrbtenici. Seveda so možni tudi drugi vzroki, ki jih diagnosticirajo specialisti otorinolaringologije. Izr. prof. dr. Saba Battelino, dr. med., spec. poudari, da šele ko izključimo te znake, lahko govorimo o kroničnem tinitusu, zvoku, ki nikoli ne utihne in ni prisoten v okolici.
Ker je skrb za sluh premalo ozaveščena, so na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije pripravili kampanjo o ozaveščanju o nevarnostih izpostavljenosti hrupu in varovanju sluha.
Mag. Tina Grošelj, pobudnica kampanje, poudarja, da je v okolici vedno preveč decibelov:
»Igrače so vedno glasnejše, dojenčkom se daje telefon v neposredno bližino. Preglasno je v šolah, vrtcih, prostočasnih dejavnostih, tudi odrasli poslušamo preglasno glasbo, skratka povsod so pretirani decibeli. Pravzaprav gre zato, da nam na koncu telo izstavi račun, davek, ki je lahko slušni aparat, izguba sluha, lahko pa je to tinitus.«
Utrpijo ga lahko tudi otroci, predvsem pa mladi na različnih zabavah in ob poslušanju glasne glasbe. Približno šest odstotkov ljudi ima zaradi tinitusa težave in poiščejo zdravniško ali tudi psihološko pomoč. Kot najbolj učinkovita znanstvena terapija za težave s tinitusom se je izkazala klasična vedenjsko kognitivna terapija, ki poteka individualno ali skupinsko. Klinična psihologinja mag. Petra Bavčar razloži:
»Vedenjsko kognitivni model pravzaprav govori o tem, da so misli, razlage veliko bolj pomembne kot sama situacija. In te misli in navade posledično povzročajo različen stres ali pa različen odziv. Se pravi, eni bodo zelo jezni, eni bodo zelo prestrašeni, eni bodo panični. Lahko bi rekla, da pacienti to doživljajo takole: Če rečejo, da je tinitus na začetku njihov največji sovražnik: ‘Tinitus mi je uničil življenje. S tinitusom ne bom nikoli več zadovoljen. Moje življenje je končano,’ je cilj terapije, da na koncu rečejo: ‘Jaz zmorem živeti s tinitusom. Tinitus je morebiti barometer mojega čustvenega stanja, ampak jaz sem opremljen s tehnikami, jaz vem in znam in zmorem.’«
Tako svoje doživljanje tinitusa vidi tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor:
»Predvsem pa mislim, da sem zelo hitro vzel na znanje nasvet, naj se s tem ne ukvarjam. Čim manj se bom ukvarjal z njim, tem manj bom vedel zanj in to je verjetno tudi najboljši nasvet.«
Predvsem pa velja rek, da je preventiva vedno učinkovitejša od kurative, zato s svojim sluhom ravnajte skrbno in poskrbite za zdrav življenjski slog.
Za dodatne informacije sta na voljo
Tina Grošelj (041 896 694) in
Matjaž Juhart (041 566 080)
