- 2024
- 2021
- 2020
- 2019
- 2016
- 2014
- 2013
- 2012
- 2011
- 2010
- 2009
- 2008
- 2007
- 2006
- 2005
- 2004
- 2003
- 2002
- 2001
- 2000
- 1999
- 1998
- 1997
- 1996
- 1995
- 1994
- 1993
- 1992
- 1991
- 1990
- 1989
- 1988
- 1987
- 1986
- 1985
- 1984
- 1983
- 1982
- 1981
- 1980
- 1979
- 1978
- 1977
- 1976
- 1975
- 1974
- 1973
- 1972
- 1971
- 1969
- 1967
- 1963
- 1962
- 1961
- 1959
- 1957
- 1956
- 1955
- 1954
- 1953
- 1952
- 1951
- 1950
- 1949
- 1948
- 1947
- 1946
- 1945
- 1941
- 1937
- 1936
- 1935
- 1934
- 1933
- 1931
- 1930
- 1929
- 1928
- 1926
- 1924
- 1921
- 1920
- 1919
- 1913
- 1909
- 1902
- 1901
- 1900
- 1898
- 1897
- 1896
- 1894
- 1892
- 1891
- 1890
- 1889
- 1888
- 1887
- 1886
- 1885
- 1884
- 1878
- 1869
- 1864
- 1847
- 1840
- 1838
- 1834
- 1831
- 1829
- 1811
- 1786
- 1779
- 1770
- 1750
- 1620
- 1570
2024
10. obletnica prvega dneva slovenskega znakovnega jezika
ZDGNS je s številnimi dogodki in aktivnostmi celoten november posvetila dnevu slovenskega znakovnega jezika.
Projekt ZDGNS: Etimološki slovar
ZDGNS je uspešno izvedla projekt ministrstva za kulturo in predstavila izsledke starih slovenskih kretenj.
Razstava gluhih in naglušnih likovnikov
V Galeriji Alga v Izoli je bila ob dnevu slovenskega znakovnega jezika pripravljena slikarska razstava gluhih in naglušnih likovnikov.
Iniciativa »prispevajkretnjo.si«
V sodelovanju z družbo Mastercard smo razvili posebno spletno stran in po različnih medijskih poteh obveščali o možnosti podpore razvoju znakovnega jezika.
Narodna galerija Ljubljana in dan slovenskega znakovnega jezika
Na dan znakovnega jezika je Narodna galerija Ljubljana predstavila najnovejšo knjigo Gala v galeriji, ki je bila podprta tudi z znakovnim jezikom.
Projekt S pomočjo slovenskega znakovnega jezika se učimo slovenščine
ZDGNS je uspešno izvedla projekt in prestavila izsledke, da so lahko tudi kretnje odlično učno sredstvo za učenje slovenskega jezika.
Mednarodna konferenca inštitutov znakovnega jezika Vse je v naših rokah
Inštitut SZJ ZDGNS je organiziral prvo mednarodno konferenco inštitutov znakovnega jezika. Udeleženci iz več kot 30 držav ter mednarodni in domači predavatelji so predstavili strokovne izsledke na področju znakovnega jezika. Konferenca je odprla tudi razpravo o ustanovitvi mednarodne organizacije inštitutov znakovnega jezika.
Strategija ŠZGS kot samostojna organizacija
Na podlagi posveta v organizaciji ŠZGS potekajo resni pogovori o samostojni pravni osebi ŠZGS, kar bi omogočilo nadaljnji strokovni razvoj športa gluhih v RS.
Predstava Tihe stopinje ZDGNS Iz pravljice v pravljico
Skupina Tihe stopinje je pripravila čudovito predstavo v znakovnem jeziku, primerno tudi za najmlajše. Velika udeležba priča o potrebi po gledališkem ustvarjanju gluhih za gluhe.
10 let portala Fran.si tudi v znakovnem jeziku
Inštitut SZJ ZDGNS je aktivno sodeloval pri praznovanju 10-letnice portala, za katerega skrbi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Le malokdo ve, da je Slovar slovenskega knjižnega jezika delno opremljen tudi s kretnjami znakovnega jezika.
Slovensko združenje za požarno varnost o dostopnosti oseb z izgubo sluha
Aktivno smo sodelovali s prispevkom o posebnostih pri osebah z izgubo sluha na področju požarne varnosti. Posvet je bil namenjen strokovnjakom s področja varnosti in preventive.
Kljub napredku tehnologije ni povsod dostopa do informacij
Senzorno ovirani, torej gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, še vedno nimajo pravega dostopa do informacij v vseh avdiovizualnih medijih. Na posvetu o dostopnosti do avdiovizualnih storitev, ki ga je v začetku oktobra organizirala Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije skupaj z Ministrstvom za kulturo, so predavatelji preučili dostopnost za senzorne invalide v Sloveniji in iskali rešitve.
Slovenske Konjice
Udeleženci iz vse Slovenije so bili veseli ponovnega snidenja in spremljanja bogatega kulturnega programa.
Modra luč na zgradbi Državnega zbora RS
Državni zbor se je letos prvič odzval na povabilo ZDGNS in na mednarodni dan gluhih razsvetlil stavbo državnega zbora z modro.
Modra svetloba v številnih občinah po vsej Sloveniji
ZDGNS vsako leto pozove vse občine po Sloveniji, da svoja mesta razsvetlijo z modro svetlobo.
Plakati ob mednarodnem dnevu gluhih na avtobusih javnega prometa
Iskrena hvala mestom Ljubljana, Celje in Maribor, ki so ob mednarodnem dnevu gluhih podprla akcijo ozaveščanja ter avtobuse javnega prevoza opremila s plakati.
Mednarodni dan tolmačenja: Slovanski zvočni sprehod
Kulturni center Danilo Kiš je razvil aplikacijo oz. interaktivni literarni projekt, ki na javnih površinah središča Ljubljane tudi s pomočjo slovenskega znakovnega jezika promovira južnoslovansko književnost.
Mednarodni dan tolmačenja: Slovanski zvočni sprehod
Kulturni center Danilo Kiš je razvil aplikacijo oz. interaktivni literarni projekt, ki na javnih površinah središča Ljubljane tudi s pomočjo slovenskega znakovnega jezika promovira južnoslovansko književnost.
2021
Monografija Drago Jerman, slikar v tišini
Upravni odbor Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je sprejel sklep, da s pomočjo prispevkov uporabnikov izdamo monografijo o pokojnemu gluhemu slikarju Dragu Jermanu.
Slavnostna akademija ob vpisu slovenskega znakovnega jezika
in jezika gluhoslepih v ustavo, ob 90-letnici organiziranega delovanja gluhih na Slovenskem ter ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije
2019
Zaveza o sodelovanju podpisana: Predstave s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.
Pobuda Gledališki tolmač, ki jo je idejno zasnovala agencija Grey, je dosegla pomemben mejnik za skupnost gluhih in naglušnih. Dvanajst slovenskih gledališč je podpisalo zavezo o sodelovanju, kar pomeni, da bodo v prihodnjem letu na spored uvrstili vsaj eno predstavo s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik. Slavnostni podpis je potekal ob navzočnosti častnega pokrovitelja, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.
Upravni odbor ZDGNS in zaključek leta
Ob koncu koledarskega leta se je še zadnjič letos sestal Upravni odbor ZDGNS.
Dan slovenskega znakovnega jezika
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika smo v kinu Bežigrad organizirali slovesno akademijo z bogatim kulturnim programom.
40 let glasila Iz sveta tišine
V prostorih ZDGNS smo organizirali praznovanje ob 40-letnici izdajanja glasila Iz sveta tišine
Znak kakovosti zlata hruška prejme pravljica Anton
Pravljica Anton, ki je s QR-kodo dostopna tudi v znakovnem jeziku, je prejela posebno priznanje, zlato hruško za znak kakovosti med knjigami za otroke in mladino.
Gledališka predstava skupine Tihe stopinje: Most
Gledališka predstava skupine Tihe stopinje iz Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je ob zaključku aktivnosti Zveze, posvečenih mednarodnemu dnevu gluhih in mednarodnemu tednu gluhih, pripravila novo gledališko predstavo z naslovom Most. V predstavi so vloge uspešno odigrali: Lada Orešnik, Nejc Drekonja, Karin Brumen, Ratko Stojiljković, Ada Mušič in Rok Hrovat.
Publikacije
Od leta 2013 do 2015 ZDGNS:
- od ZGNL odkupi učbenik Naučimo se kretati 1,
- izda učbenik Naučimo se kretati 2 in priporočnik za učitelje kot prilogo k učbeniku 1,
- izda učbenik Naučimo se kretati 3,
- odkupi Slikovne slovarje 1, 2 in 3,
- izda Slikovni slovar 4,
- izda monografijo Medmeti na presečišču slovenskega besednjaka in znakovnega reda.
Zakoni in odločbe
Na ZDGNS je izveden prvi uspešen poskus predavanja s podporo neposrednega zapisovanja govora. Dopolnjen je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami;za gluhe in naglušne je najpomembnejši 30. člen (4), ki se glasi: »Gluhim in naglušnim, ki se sporazumevajo v SZJ in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmača SZJ.«
ZDGNS na Pedagoški fakulteti v Ljubljani organizira mednarodno konferenco o naglušnosti z naslovom »Slišim, a ne razumem«. Konferenca je podprta s slušno zanko, z neposrednim zapisovanjem govora in s tolmačenjem v slovenščino in slovenski znakovni jezik.
ZDGNS izda dopolnjen Vodič o dostopnosti slušnih zank po Sloveniji in posodobljen virtualni zemljevid.
ZDGNS je podpisnica essenske deklaracije o pomembnosti rehabilitacije s slušnim aparatom.
Na radiju Slovenija, prvi program, prva radijska oddaja v znakovnem jeziku.
Sprejeti sta odločbi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti invalidov o priznanju reprezentativnosti ZDGNS gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom.
Na Javni agenciji za raziskovalne dejavnosti Republike Slovenije je registriran Center za slovenski znakovni jezik.
Brezplačna aplikacija Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na mobilnih telefonih.
Na 18. zimskih olimpijskih igrah gluhih v Hanti-Mansijsku v Rusiji Anja Drev osvoji bronasto medaljo v smuku.
Izdana je odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o pravici gluhih študentov do tolmača v izobraževanju.
Predsedniki ZDGNS
1931-1934 Franc Klemenčič
1934-1941 Ciril Sitar
1946-1958 Ciril Sitar
1958-1962 Ivan Kmetič
1962-1974 Jože Grže
1974-1984 Jože Ribič
1984-1986 Anton Špan
1986-1992 Mirko Kocjan
1992-2009 Franc Planinc
2009-2013 Frida Planinc
2013-........ Mladen Veršič
Sekretarji ZDGNS
1931-1934 Slavko Klemenčič
1950-1951 Ivan Štrekelj
1951-1959 Rajko Pogačnik
1959-1962 Vladimir Potokar
1964-1966 Minka Barlič
1966-1978 Francka Gortnar
1978-2009 Aljoša Redžepovič
2009-........ Matjaž Juhart
Pravljica David: misija mogoče v in o slovenskem znakovnem jeziku
Na veliko veselje smo ob dnevu slovenskega znakovnega jezika prvič zagledali tiskano verzijo pravljice avtorice dr. Aksinje Kermauner.
Premiera dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti
Ob pobudi ZDGNS glede spremembe ustave in vpisa znakovnega jezika v ustavo je posebej za ta namen avtorica mag. Tina Grošelj posnela dokumentarni film Jezik enakopravnosti, ki smo si ga tudi premierno ogledali.
Gluhi in naglušni na medijski konferenci SEMPL 2019
Med 28. in 29. novembrom je potekala 21. konferenca SEMPL v Portorožu, ki vsako leto predstavi najnovejše medijske smernice in prelomne inovacije iz industrije ter pogleda v prihodnost stroke. Letos pa se o trendih ni samo govorilo, temveč so organizatorji konference naredili ogromen korak naprej tudi v organizaciji dogodka.
Uspešen nastop gledališke skupine Tihe stopinje v Moskvi
Gledališka skupina Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Tihe stopinje se je odzvala na povabilo organizatworja festivala Teritorij kretenj, da med 11. in 16. novembrom 2019 nastopi na njihovem mednarodnem festivalu v znanem moskovskem gledališču Mimike in kretnje.
2016
Center za razvoj SZJ
Registracija in otvoritev Centra za razvoj SZJ na ZDGNS
Posvet komisije
Posvet komisije za študente s posebnimi potrebami univerze v ljubljani
Imenovanje na MDDSZEM
Sklep o imenovanju člana Strokovnega sveta za socialno varstvo na MDDSZEM – Matjaž Juhart
Odločba MDDSZEM
Odločbi MDDSZEM o priznanju reprezentativnosti za gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom
Znakolov
Znakolov – prva didaktična igra v znakovnem jeziku
Branko Gornjec
Branko Gornjec imenovan v svet za tehnične pripomočke na MDDSZEM in podpredsednik sveta
Ozaveščanje javnih ustanov
Aktivno delo ZDGNS ozaveščanja javnih ustanov o prilagoditvah spletnih strani je obrodilo pozitivne učinke
Zloženka Opremljenost vozil
Nova zloženka ZDGNS Opremljenost vozil in objektov v potniškem prometu s tehničnimi prilagoditvami za osebe z okvaro sluha
2014
Dobrodelna akcija
ZDGNS organizira posebno dobrodelno akcijo zbiranja pomoči za gluhe in naglušne, ki so jih prizadele naravne nesreče v Srbiji.
Prejemnik bloudkove plakete 2014
Samo Petrač je prejemnik bloudkove plakete za leto 2014 v Republiki Sloveniji.
Organizacija Okrogle mize
ZDGNS organizira Okroglo mizo z vsemi dobavitleji slušnih aparatov v RS.
Ustanovljen je Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika.
Izdaja knjige Metulj
ZDGNS izda knjigo Metulj, ki jo napiše Sten Vilar in ki pripoveduje o ljubezni med gluhim dečkom in slepo deklico.
Klic 112 preko tolmačev
Osebe z okvaro sluha dobijo možnost nujnega klica na številko 112 preko tolmačev znakovnega jezika organizira skupščino in mednarodno konferenco z naslovom »Tehnologija vs. tolmač – podpora ali zamenjava«.
Seminar za izvajalce tečajev
Poteka seminar ZDGNS za izvajalce tečajev slovenskega znakovnega jezika, da bi bila zagotovljena kakovost izvajanja tečajev in poenoteni osnovni dejavniki slednjih.
Sodelovanje ZDGNS in RTV
V okviru dobrega sodelovanja med ZDGNS in RTV Slovenija na nacionalni televiziji začnejo v slovenskem znakovnem jeziku tolmačiti in podnapisi opremljati najbolj gledane informativne oddaje, kot so Utrip, Zrcalo tedna, Migaj raje z nami in Ifodrom.
Dogodki leta 2014
V Turčiji poteka tretje evropsko prvenstvo gluhih v odbojki na mivki.
Slovenija prvič sodeluje v tem športu na tekmovanjih najvišjega razreda, in sicer z dvema ekipama. V prvi ekipi sta Simona Drev in Maja Kuzma, v drugi pa Nina Orešnik in Valerija Škof. V drugi tekmi Slovenija premaga poljsko ekipo in zmaga.
Balinarsko društvo Primskovo gosti državno prvenstvo gluhih v balinanju v kategoriji ekipno.
Vlada Republike Slovenije 2. januarja sprejme sklep, da se 14. november praznuje kot dan slovenskega znakovnega jezika.
112 preko sistema WAP
Osebe z okvaro sluha dobijo možnost nujnega klica na številko 112 preko sistema WAP.
Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko – tudi glede znakovnega jezika.
2013
Alpsko smučanje in medalje
V Nesselwangu v Nemčiji 25. februarja poteka svetovno prvenstvo gluhih v alpskem smučanju in Slovenija osvoji medaljo. V kategoriji mladink do dvajset let Anja Drev osvoji srebrno medaljo. Na drugem tekmovanju Anja Drev v superveleslalomu osvoji bronasto medaljo.
Ustava RS pretolmačena
Urad za zaščito in reševanje Republike Slovenije uvede novo storitev SMS 112.
Ustava Republike Slovenije je prvič pretolmačena v slovenski znakovni jezik. Predsednik Državnega zbora in predsednik ustavnega sodišča ob dvajseti obletnici sprejetja slovenske ustave organizirata sprejem za predstavnike ZDGNS in med drugim predstavita ustavo Republike Slovenije v slovenskem znakovnem jeziku.
Tolmačenje slovenske kronike
Tolmačenje Slovenske kronike na RTV Slovenija v slovenskem znakovnem jeziku.
Izdaja priredbe slovenske pravljice
ZDGNS izda priredbo slovenske pravljice Kdo je napravil Vidku srajčico?. Izvirno besedilo je prilagojeno za gluhe bralce in pretolmačeno v kretnje, ki so v sliki in na zgoščenki.
Dom starejših občanov Gornja Radgona
Dom starejših občanov Gornja Radgona je prilagojen tudi za gluhe in naglušne. To je prvi dom starejših občanov v Sloveniji, v katerem so prostori opremljeni s tehničnimi pripomočki za gluhe, kot so elektronske zanke, svetlobne lučke, elektronske budilke.
Vse invalidske organizacije, ki izvajajo osebno asistenco, sodelujejo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri usklajevanju Zakona o osebni asistenci invalidov. Na žalost zakon ni poslan v nadaljnjo obravnavo.
Izredna skupščina Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije na četrti seji soglasno potrdi spremenjeni statut in poslovnik organov Zveze.
ZDGNS dobi nov dopolnjen statut.
2012
Dogodki leta 2012
Oddajo Polnočni klub na nacionalni televiziji predvajajo z barvnimi podnapisi, kar je velika pridobitev za osebe z okvaro sluha.
Nova resolucija za Nacionalni program za jezikovno politiko. ZDGNS dejavno sodeluje pri pripravi predlogov za resolucijo, ki nadomesti dotedanjo in začrta smernice nadaljnjega dela.
Na seznamu evropskih prvakov
Slovenski gluhi košarkarji s kapetanom Damjanom Šebjanom in Miho Zupanom se na evropskem prvenstvu gluhih z zlatimi črkami vpišejo na seznam evropskih prvakov.
Slikovna zgodovinska pot
ZDGNS v svojih prostorih na Drenikovi 24 v Ljubljani na stopnišču uredi slikovno zgodovinsko pot; izbranih je nekaj ključnih fotografij, ki prikazujejo pot, ki jo je Zveza skupaj z društvi prehodila v tem času.
Izdaja publikacije
ZDGNS izda publikacijo Športne zveze gluhih Slovenije z naslovom Športna zveza gluhih Slovenije v obdobju 1992-2012.
Prvo mesto
Na evropskem košarkarskem prvenstvu gluhih v mestu Konya v Turčiji Slovenija osvoji prvo mesto.
Spletna TV je predstavljena v mednarodnem projektu Zero Project Report 2012 – izbrana je za najboljši medij gluhih v Evropski uniji za leto 2012.
Izdaja Petra Klepca
ZDGNS v knjižni obliki s kretnjami v sliki in na zgoščenki izda slovensko ljudsko pravljico Peter Klepec.
Evropsko jezikovno priznanje
Na konferenci na Cipru z naslovom Večjezičnost v Evropi, ki jo pripravi Evropska komisija, projekt ZDGNS prejme nagrado Evropsko jezikovno priznanje.
2011
Dogodki leta 2011
Organizirali smo posebno obeležitev ob 80 obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem.
Na pobudo ZDGNS Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve izbere Združenje tolmačev za izvajalca pilotnega projekta vzpostavitve Klicnega centra.
ZDGNS po številnih letih doseže, da Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prvič v zgodovini uspe pripraviti razpis za dom za starejše gluhe in naglušne.
Po dolgih letih usklajevanj in priprav je Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) potrjen tudi v Državnem zboru.
Mojca Pokrajculja
V sodelovanju z Ministrstvom za kulturo in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v okviru projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v knjižni obliki in na zgoščenki izda slovensko ljudsko pravljico Mojca Pokrajculja; prilagojeno besedilo spremljajo risbe kretenj in ilustracije.
ZDGNS na svoji spletni strani objavi slovar slovenskega znakovnega jezika in slovar mednarodnih kretenj.
Evropski parlament potrdi Deklaracijo o dostopnosti številke za klic v sili 112.
Slovar SZJ na spletu
ZDGNS na svoji spletni strani objavi slovar slovenskega znakovnega jezika in slovar mednarodnih kretenj.
Dogodki leta 2011
Predsednik Republike Slovenije Danilo Türk Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije ob njeni 80-letnici delovanja podeli red za zasluge za vztrajno in sistematično skrb za izboljšanje položaja oseb z okvaro sluha.
Tečaj slovenskega znakovnega jezika in kultura gluhih se uvrstita v katalog programov izbirnih vsebin oziroma interesnih dejavnosti za srednješolce (izvajalec ZDGNS).
Začetek izvajanja projekta Filozofske fakultete za pripravo korpusa slovenskega znakovnega jezika.
2010
Dogodki leta 2010
Sprejet je Zakon o izenačevanju možnosti invalidov in Konvencija Organizacije združenih narodov o pravicah invalidov.
ZDGNS izvaja evropski projekt usposabljanja in zaposlovanja na področju informativne dejavnosti Spletne T. Sredstva so pridobljena iz evropskega socialnega sklada. Namenjena so za zaposlitev in usposabljanje snemalcev in montažerja: Sašota Letonje, Darka Ristića in Roberta Laha Veršič. Projekt traja tri leta.
ZDGNS s pomočjo delnega sofinanciranja Ministrstva za kulturo izda učbenike za večstopenjsko poučevanje slovenskega znakovnega jezika.
ZDGNS s predstavniki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpre problematiko telesne okvare za osebe z okvaro sluha.
Miha Zupan
Mednarodni komite za šport gluhih Miho Zupana proglasi za najboljšega gluhega športnika na svetu v letu 2010.
2009
Dogodki leta 2009
Tihe stopinje v češkem Brnu na mednarodnem festivalu pantomime za najboljšo predstavo prejme nagrado Deburaujev kipec.
Klicni center
Ustanovljen je Klicni center za osebe z okvaro sluha, ki nastane na pobudo ZDGNS in Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik.
Donacija podjetja Phillips
ZDGNS prejeme posebno donacijo podjetja Philipsa za razvoj znakovnega jezika na ZDGNS.
Dogodki leta 2009
Dolgoletnemu sekretarju ZDGNS Aljoši Redžepoviču Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podeli nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva.
Sprejeta je novela Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki senzornim invalidom zakonsko omogoča pravico do rehabilitacije.
ZDGNS prejeme posebno donacijo podjetja Philipsa za razvoj znakovnega jezika na ZDGNS.
Poročila s tolmačem
V dogovoru z RTV Slovenija in Vlado Republike Slovenije je v osrednja dnevna poročila in v vse tiskovne konference vlade ter predvajanje preko spleta umeščena slika s tolmačem.
Priznanje za slovar SZJ
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejme nacionalno jezikovno priznanje, ki ji ga podeli Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS) za dosežke na področju učenja in poučevanja jezika, in sicer za multimedijski didaktični pripomoček Slovar SZJ.
2008
Dogodki leta 2008
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide na pobudo Zveze v Državnem zboru Republike Slovenije sprejme številne sklepe.
Sodelovali pri organizaciji seminarja na temo gluhoslepih v Izoli.
Konferenca o človekovih pravicah invalidov
Na ministrskem srečanju ob predsedovanju Slovenije Evropski uniji v Kranjski Gori poteka konferenca o človekovih pravicah invalidov, kjer je predstavljeno delovanje ZDGNS in Spletne TV. V kulturnem delu nastopi gledališka skupina Tihe stopinje.
2007
Seminar o gluhoslepoti
V domu ZDGNS v Kranjski Gori poteka mednarodni seminar o gluhoslepoti, ki ga organizira ZDGNS, na katerem predava direktor centra za gluhoslepe iz Velike Britanije.
Zimske olimpijske igre
Slovenska smučarska reprezentanca gluhih, v kateri sta Samo Petrač in Lojzka Meglič, se udeleži zimskih olimpijskih iger gluhih v Salte Lake Cityju v Združenih državah Amerike.
Poletne olimpijske igre
Na drugem svetovnem prvenstvu gluhih v košarki v Guangzhouju na Kitajskem Slovenija osvoji četrto mesto.
2006
Dogodki leta 2006
Izdelana je socialna struktura gluhih v Republiki Sloveniji.
Obeležili smo okroglo 75. obletnico delovanja ZDGNS.
Udeležili smo se mednarodne konference gluhoslepih v Španiji.
Mladi na Irskem
Mladi gluhi so se udeležili dogodka Evropske zveze mladih gluhih (EUDY) na Irskem.
Udeležili smo se Evropskega prvenstva gluhih v plavanju v Grčiji.
Sončnica
ZDGNS kupi apartma Sončnica v naselju Prekmurska vas v Moravskih toplicah.
2005
25 let Prisluhnimo tišini
Obeležili smo okroglo obletnico 25 let izdajanja oddaje Prisluhnimo tišini na RTV Slovenija.
EUDY v Budimpešti
Mladi gluhi so se udeležili dogodka Evropske zveze mladih gluhih (EUDY) v Budimpešti, na Madžarskem.
Poletne olimpijske igre gluhih
Slovenski gluhi športniki se udeležijo dvajsetih poletnih olimpijskih iger gluhih v avstralskem Melbournu. Košarkarska reprezentanca gluhih osvoji 2 mesto. Po vrnitvi v Slovenijo so povabljeni na sprejem k predsedniku države Janezu Drnovšku.
2004
Dogodki leta 2004
Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik postane samostojna pravna oseba, ustanovitelj je ZDGNS.
Prof. dr. Andreja Žele, znanstvena svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v sodelovanju z ZDGNS pripravi vodnik slovničnih osnov slovenskega znakovnega jezika z naslovom Znakovni jezik – Govorica kretenj z vidika ozaveščanja (pravo)pisnih zakonitosti slovenščine.
ZGDNS pridobi status reprezentativne invalidske organizacije za osebe z okvaro sluha (gluhe in naglušne).
8. evropsko prvenstvo v košarki
Športna zveza gluhih Slovenije v Ljubljani organizira osmo evropsko košarkarsko prvenstvo za moške in ženske. Na tem prvenstvu sta Saša Lukič in Miha Zupan proglašena za najboljša igralca. Slovenski gluhi košarkarji postanejo evropski prvaki.
Kongres EDSO
Športna zveza gluhih Slovenije je organizirala tudi kongres Evropske športne zveze gluhih (EDSO) v Ljubljani.
Moravske Toplice
ZDGNS kupi počitniški apartma Marjetica v naselju Prekmurska vas v Moravskih toplicah.
2003
Zimske olimpijske igre na Švedskem
Na zimskih olimpijskih igrah Sabina Hmelina v Sundsvallu na Švedskem osvoji srebrno medaljo v paralelnem slalomu. Samo Petrač osvoji 2 mesto v smuku in Lojzka Meglič 3 mesto v smuku.
2002
Darja Holec izvoljena za sekretarko
Zveza v Ljubljani organizira evropski kongres naglušnih; za sekretarko je izvoljena Darja Holec.
Zakon o SZJ
V Državnem zboru Republike Slovenije je 14. novembra sprejet Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika.
Samozaposlen v kulturi
Damjan Šebjan je prvi gluhi invalid, ki mu uspe pridobiti status samozaposlenega v kulturi.
Lada Lištvanova
Lada Lištvanova kot gluha režiserka začne sodelovati z ZDGNS in s skupino Tihe stopinje.
DIBF
V Atenah začne delovati Svetovna mednarodna košarkarska zveza (Deaf International Basketball Federation oz. DIBF).
Košarka 2002
Na prvem svetovnem košarkarskem prvenstvu gluhih, ki je v Atenah, Slovenija osvoji tretje mesto.
2001
Nagrada najboljšim
Samo Petrač je prejel medaljo časti Mednarodnega odbora za šport gluhih (CISS), ki je podeljena najboljšim gluhim športnikom sveta.
Dogodki leta 2001
Ustanovljeno je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Mednarodna konferenca naglušnih
V Ljubljani je organizirana mednarodna konferenca naglušnih; udeleži se je predsednik Mednarodne zveze naglušnih.
Svetovna prvakinja v judu
Na svetovnem prvenstvu gluhih v borilnih športih v Lido di Ostii v Italiji Eva Zorko osvoji naslov svetovne prvakinje v judu.
Srebrna medalja
Slovenska košarkarska reprezentanca na 19. poletnih olimpijskih igrah v Rimu v Italiji osvoji srebrno medaljo in si s tem pribori prvo slovensko olimpijsko medaljo v ekipnem športu.
Samo Petrač od CISS (International Committee of Sports for the Deaf) prejme priznanje za posebne dosežke.
2000
Konferenca gluhih za srednjo in vzhodno EU
V Ljubljani je organizirana prva evropska konferenca gluhih za srednjo in vzhodno Evropo.
Dosežki v alpskem smučanju
Na sedmem evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Courmayeurju v Italiji sta osvojeni dve srebrni in dve bronasti medalji.
1999
Svetovni kongres gluhih
V Avstraliji poteka svetovni kongres gluhih, na katerem sekretar Zveze Aljoša Redžepovič predstavi podnaslavljanje informativnih programov za gluhe na slovenski nacionalni televiziji.
Zimske OI
Na zimskih olimpijskih igrah v Švici Samo Petrač osvoji tri medalje in Svetovna športna zveza gluhih mu podeli priznanje za izjemne dosežke. Na zimskih olimpijskih igrah v Švici Sabina Hmelina in Lojzka Meglič osvojita še vsaka po eno medaljo.
MDGN Ljubljana
Ustanovljeno je Mestno društvo gluhih in naglušnih Ljubljana.
1998
Dogodki leta 1998
Na sedmem evropskem prvenstvu gluhih v plavanju v Vilni v Litvi Rok Vegelj osvoji bronasto medaljo v kravlu na 1.500 metrov.
Zveza pripravi Kodeks tolmačev slovenskega znakovnega jezika.
FIHO v Republiki Sloveniji
Ustanovljena je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) v Republiki Sloveniji, njen namen pa je, da na podlagi javnega letnega razpisa financira oziroma sofinancira invalidske in humanitarne organizacije.
1997
Dogodki leta 1997
Zveza v Cankarjevem domu v Ljubljani organizira državni posvet naglušnih oseb z mednarodno udeležbo.
Zveza v tem letu pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, ki ji ga podelita Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za kulturo in šolstvo.
1996
Bron v košarki
Na evropskem košarkarskem prvenstvu gluhih v Krakovu na Poljskem slovenska reprezentanca osvoji bronasto medaljo. To je prva medalja v ekipnem športu v samostojni Sloveniji.
Dogodki leta 1996
Vključitev tolmačev za gluhe v volilne oddaje RTV Slovenija.
Evropsko prvenstvo v smučanju
Na šestem evropskem prvenstvu gluhih v alpskem smučanju v Sundsvallu na Švedskem sta osvojeni dve zlati in dve bronasti medalji.
1995
Dogodki leta 1995
Zveza je za izvajanja informativne dejavnosti prvič vključena v državni proračun. Država ta sredstva kasneje prenese na Urad za informiranje, nato na Ministrstvo za kulturo.
Zveza na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije vloži amandma k Pravilniku o tehničnih pripomočkih in je pobudnica za ustanovitev Socialne zbornice Slovenije.
Dogodki leta 1995
Zveza je po dolgotrajnih pogajanjih uspela zamenjati prostore na Kidričevem nabrežju z razpadajočo zgradbo na Tomšičevi, ki je bila kasneje popolnoma preurejena. Danes so v teh prostorih urejeni počitniški apartmaji.
Piranska občina Zvezi dovoli, da zamenja svoje prostore na Kidričevem nabrežju in se preseli v prostore na Tomšičevi.
Zimske OI 1995
Na zimskih olimpijskih igrah na Finskem Sabina Hmelina, Lojzka Meglič in Samo Petrač osvojijo sedem medalj. Tekmovalce in vodstvo po vrnitvi sprejme predsednik države Milan Kučan.
Košarka leta 1995
Slovenska košarkarska reprezentanca gluhih se uvrsti v kvalifikacije in si z zmago nad Ukrajino priigra možnost tekmovanja na evropskem košarkarskem prvenstvu gluhih.
1994
Fiesa
Odprt je prenovljen objekt v Fiesi. Otvoritve se udeleži tedanji predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
WFD, IFHOH, EDSO in CISS
Zveza postane redna članica Svetovne zveze gluhih (WFD), Mednarodne zveze naglušnih (IFHOH), Evropske športne organizacije gluhih (EDSO) in Mednarodnega odbora za šport gluhih (CISS).
1993
Dogodki leta 1993
Sprejet je nov statut Zveze, ki je usklajen z načeli Svetovne zveze gluhih.
Prva večja prenova avtokampa Fiesa, ki poteka tudi leta 1994, ko je pridobljena nova parcela, zmanjšano število prikolic in urejena infrastruktura.
Olimpijske igre gluhih
Slovenija se kot samostojna država prvič udeleži poletnih olimpijskih iger gluhih, ki so v Sofiji v Bolgariji, kjer kolesar Samo Petrač v cestni dirki na tisoč kilometrov s tretjim mestom osvoji prvo olimpijsko medaljo za samostojno Republiko Slovenijo.
Zveza prejme priznanje
Zveza ob zaključku mednarodne delavnice za razvojno usposabljanje, ki je organizirana na sedežu ZDGNS za vodje gluhih skupnosti v srednji in vzhodni Evropi, od Organizacije združenih narodov prejme posebno priznanje za opravljeno delo.
1992
Dogodki leta 1992
Zveza v sodelovanju z Zvezo delovnih invalidov Slovenije in Zvezo društev civilnih invalidov vojn Slovenije pristopi k skupnemu projektu za pridobitev objekta na obmorski lokaciji za njene člane. S hipotekarnim posojilom kupi hotel in kamp v Fiesi.
Izide priporočnik za učenje slovenskega znakovnega jezika z video kaseto z naslovom Govorica rok 2.
Tedanji sekretar Zveze Aljoša Redžepovič se v New Yorku v Združenih državah Amerike udeleži generalnega zasedanja Organizacije združenih narodov ob njeni deseti obletnici.
Ustanovitev športne zveze gluhih
Ustanovljena je Športna zveza gluhih Slovenije; pomembno vlogo pri ustanovitvi imajo slovenski gluhi športniki.
Posvet s strokovnjaki ZN
Na Zvezi poteka posvet s strokovnjaki Organizacije združenih narodov, kjer naj bi ob razpadu Socialistične federativne republike Jugoslavije ocenili tedanji položaj in najnujnejše potrebe invalidov.
Evropsko prvenstvo v smučanju
Na evropskem prvenstvu v smučanju v Franciji slovenski gluhi športniki osvojijo prvo medaljo za samostojno Slovenijo, in sicer Sabina Hmelina v super veleslalomu. Naslednji dan Samo Petrač in ponovno Sabina Hmelina osvojita medalji, oba v veleslalomu.
1991
Dogodki leta 1991
Zveza organizira odmeven posvet z naslovom Iniciativa slušno prizadetih za izvajanje skupnih projektov na področju informiranja v okviru dežel Alpe – Jadran.
Manjša slovesnost ob otvoritvi počitniškega doma v Kranjski Gori, ki se je udeleži tudi predstavnik Organizacije združenih narodov John Strom.
1990
Dogodki leta 1990
Izide prvi slovar slovenskega znakovnega jezika Govorica rok 1.
Gospodarska kriza
Ob nastopu gospodarske krize in stečajem podjetja Obnova Celje številni gluhi člani celjskega društva izgubijo službo. Adem Jahjefendić, sekretar Društva gluhih in naglušnih Celje, pod okriljem društva tem članom ponudi začasno delo, dokler ne najdejo redne zaposlitve.
1989
Večstopenjski tečaji SZJ
Na Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, v društvih, na ZDGNS, fakultetah in šolah se začnejo izvajati večstopenjski tečaji slovenskega znakovnega jezika.
1988
Dogodki leta 1988
Zveza preko javnega razpisa pridobi možnost brezplačnega izobraževanja in bivanja za podiplomsko usposabljanje sekretarja Zveze na Tehničnem inštitutu za gluhe v Rochestru v Združenih državah Amerike. Tedanji sekretar Zveze Aljoša Redžepovič se tam seznani s podnaslavljanjem informativnih oddaj za gluhe in svoje nove izkušnje predstavi programskemu svetu RTV Slovenija. Začne se podnaslavljanje informativnih programov.
1987
Dogodki leta 1987
Zveza organizira okroglo mizo s predstavniki televizijskih hiš in tolmači, da bi spodbudila vzajemno sodelovanje.
Zveza sodeluje na svetovnem kongresu gluhih v Helsinkih na Finskem.
Na Zvezi poteka okrogla miza, na kateri se opozori na pomen slušne zanke za naglušne.
Zveza kupi telefone
Zveza kupi pisalne telefone za gluhe, s katerimi opremi vsa društva v Sloveniji.
Prvi video studio
Zveza in njen prvi video studio.
1986
Dogodki leta 1986
Izide Praktikum znakovnega jezika za študente Pedagoške fakultete v Ljubljani.
Bitka za priznanje
Začne se bitka za priznanje znakovnega jezika. V Ljubljani poteka jugoslovanski posvet z mednarodno udeležbo o pravici gluhih do znakovnega jezika. Zveza v sodelovanju z jugoslovansko zvezo gluhih organizira zgodovinski posvet o problematiki totalne komunikacije.
Otvoritev stavbe
Ob otvoritvi stavbe na Drenikovi.
1985
Dogodki leta 1985
Zveza pripravi Pravilnik o delovanju tolmačev, ki ureja pravice slušno prizadetih članov do storitev tolmačev in do financiranja teh storitev s strani države.
1984
Dogodki leta 1984
V Cankarjevem domu v Ljubljani se odvija jugoslovanski festival folklore in pantomime pod geslom »Bratstvo in enotnost«.
Oddaja Prisluhnimo tišini se s koprske televizije preseli v Ljubljano na RTV Slovenija.
Zveza se udeleži svetovnega kongresa naglušnih na Švedskem in postane pridružena članica Mednarodne zveze naglušnih (IFHOH).
Priročnik govorica rok
Na Zvezi izide priročnik Govorica rok 1, ki je prva tovrstna publikacija za učenje znakovnega jezika v Sloveniji.
1983
Studio na Drenikovi
Po selitvi na Drenikovo je postavljen studio in video montaža spletne televizije, ki se do današnjega časa uspešno razvija in posodablja.
Zveza v Unionski dvorani v Ljubljani organizira okroglo mizo o obveščanju slušno prizadetih.
Dogodki leta 1983
Zveza v Unionski dvorani v Ljubljani organizira okroglo mizo o obveščanju slušno prizadetih.
Zveza na deveti seji skupščine v Novi Gorici spremeni svoj statut in se preimenuje v Zvezo društev slušno prizadetih Slovenije.
Svetovni kongres gluhih
Vodstvo Zveze se udeleži devetega svetovnega kongresa gluhih v Palermu v Italiji.
Dogodki leta 1983
Gluhi iz Jugoslavije se udeležijo zimskih olimpijskih iger v italijanski Madoni di Campiglio. Jugoslovansko reprezentanco zastopa osem smučarjev in vodstvo iz Slovenije: Milica Razlag, Ida Orešnik, Sabina Hmelina, Bojana Hren, Mrak, Gorazd Orešnik, Bogdan Kuhar, Janez Slatinšek, Maks Stopar, Jože Rednak in Aljoša Redžepovič.
1982
1981
Obisk leta 1981
Zvezo obiščejo predstavniki Rochesterjevega inštituta za gluhe in Univerze Gallaudet v Washingtonu.
Dogodki leta 1981
V knjigi Odmev tišine je ob petdeseti obletnici Zveze slušno prizadetih Slovenije predstavljeno delo društev in Zveze ter zgodovinski pregled.
Organizacija združenih narodov razglasi mednarodno leto invalidov.
50 let delovanja
Zveza na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obeleži petdeset let organiziranega delovanja.
Kulturne prireditve
Zveza samostojno organizira nekaj večjih kulturnih prireditev, med drugim jugoslovanski festival pantomime v Mestnem gledališču ljubljanskem.
1. kolesarska tranzverzala
Organizirana je 1. kolesarska tranzverzala po Sloveniji v sodelovanju z 11 društvi.
1980
Prva slovenska TV oddaja za gluhe
Na koprski televiziji je predvajana prva slovenska televizijska oddaja za gluhe Prisluhnimo tišini, ki se izvaja še danes, in sicer na TV Slovenija.
IST leta 1980
V glasilu Iz sveta tišine so prvič objavljene slike določenih slovenskih znakovnih kretenj in njihova razlaga; kretnje so predstavljene tudi v televizijski oddaji Prisluhnimo tišini.
1979
Iz sveta tišine
Začne izhajati glasilo Iz sveta tišine, ki izhaja še danes; glasilo je leta 2004 vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo.
1978
1977
IFHOH
V Stockholmu na Švedskem je ustanovljena Mednarodna zveza naglušnih (IFHOH).
1976
Zveza slušno prizadetih Slovnenije
Enajst organizacij se združi v Zvezo slušno prizadetih Slovenije.
1975
Deklaracija o pravicah invalidov
Organizacija združenih narodov sprejme Deklaracijo o pravicah invalidov, ki slednjim priznava pravico do popolne udeleženosti in enakosti v družbi.
1974
Nov statut
V Kranju je sprejet nov statut, s katerim se organizacija preimenuje v Zvezo slušno prizadetih Slovenije.
1971
Dogodki leta 1971
Ustanovljen je koordinacijski odbor invalidskih organizacij Slovenije, v katerega so vključene vse takrat delujoče republiške invalidske organizacije, med njimi tudi Zveza. Ta odbor odigra ključno vlogo, da loterijska sredstva obdržijo svoj namen, da se razdelijo invalidskim in humanitarnim organizacijam. Prvi predsednik je mišični distrofik Boris Šuštaršič.
1969
Dogodki leta 1969
Zveza deluje pod imenom Zveza gluhih Slovenije.
Zgrajena je koča na Veliki planini in tam je istega leta organiziran Mednarodni dan gluhih.
Svetovne športne igre leta 1969
Na svetovnih športnih igrah gluhih v Beogradu nastopijo gluhi iz Slovenije: Adolf Antih, Jože Beber, Peter Furlan, Drago Jerman, Mirko Jerman, Anton Klepec, Jože Koser, Nikola Krajačič, Rudolf Krošelj, Marjan Lampelj, Viktor Lešnjak, Matevž Marinko, Marjan Paveu, Janez Perčič, Valerij Rot, Janez Slatinšek, Janez Štrin, Maks Stopar, Stanko Veršič in Dušan Zajc.
1967
1963
Nakup hiše na Samovi
Takratna sekretarka Zveze gluhih Slovenije Minka Barlič kupi pritlično hišo na Samovi v Ljubljani. Do takrat se Zveza nahaja na Vidovdanski in na Gornjem trgu v Ljubljani.
Keramična delavnica in čevljarska zadruga
Združenje gluhih Slovenije ustanovi keramično delavnico in čevljarsko zadrugo.
Dogodki leta 1963
Začnejo nastajati organizacije gluhih in naglušnih v naslednjih slovenskih mestih: Celje, Šoštanj, Krško, Koper, Nova Gorica, Ljubljana, Kranj, Novo mesto, Maribor, Murska Sobota, Ptuj, Dravograd.
Ustanovljeno je Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje.
Združijo se učne delavnice različnih strok.
1962
Dogodki leta 1962
Ustanovljen je Center za korekcijo sluha in govora Maribor.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Posavja Krško.
1961
Statut Zveze gluhih Jugoslavije
Sprejet je nov statut Zveze gluhih Jugoslavije, ki prinaša radikalne spremembe organizacijske sheme.
1959
Datum mednarodnega dneva gluhih
Na kongresu Svetovne zveze gluhih v Wiesbadnu v Nemčiji določijo datum mednarodnega dneva gluhih, ki se po vsem svetu praznuje zadnji konec tedna v septembru.
1957
Dosežki na svetovnih športnih igrah
V Milanu v Italiji na svetovnih športnih igrah gluhih Anton Kogovšek osvoji peto mesto v teku na deset kilometrov.
1956
Nova društva v letu 1956
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Dolenjske in Bele krajine.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Pomurja Murska Sobota.
1955
Nova društva v letu 1955
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Koper.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih za Gorenjsko Auris Kranj.
1954
1953
Dogodki leta 1953
Zvezo gluhih Jugoslavije začne financirati jugoslovanska loterija.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske.
Od tega leta dalje se gluhi redno udeležujejo zimskih in poletnih olimpijskih iger gluhih in dosegajo dobre rezultate.
1952
1951
Dogodki leta 1951
V Rimu v Italiji je ustanovljena Svetovna zveza gluhih.
Na drugem kongresu gluhih v Zagrebu na Hrvaškem se ime Združenje slušno prizadetih preimenuje v Zvezo gluhih Jugoslavije, zato da bi novo ime širše množice lažje razumele; Združenje slušno prizadetih Slovenije se preimenuje v Zvezo gluhih Slovenije.
V skladu s statutom Zveze gluhih Jugoslavije je na lokalni ravni ustanovljen mestni odbor za Ljubljano z okolico.
1950
1949
Šahovska sekcija in gimnastično društvo
V okviru Zveze gluhih Slovenije je ustanovljena šahovska sekcija in gimnastično društvo. Na prvih športnih igrah gluhih v Zagrebu, ki se odvijajo od 6. do 12. julija, Zvezo gluhih Slovenije zastopajo naslednji tekmovalci: Anton Klančnik, Anton Kogovšek, Božo Kordiš, Vlado Kordiš, Jožefa Sejko in Stanka Lango.
1948
Dogodki leta 1948
Ciril Sitar se po odstopu s položaja predsednika Združenja slušno prizadetih Jugoslavije posveti reorganizaciji gluhih v Sloveniji. Naredi popis gluhih v Sloveniji.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Celje.
Ustanovljeno je Društvo gluhih in naglušnih Koroške.
Sprejet je statut Zveze slušno prizadetih Jugoslavije.
Pod okriljem Zavoda za gluho mladino v Ljubljani je organizirana poklicna delavnica TOZD, kjer se gluhi učijo različnih poklicev; delavnica poteka na različnih lokacijah po Ljubljani.
1947
Dogodki leta 1947
V Zagrebu poteka ustanovna skupščina Združenja slušno prizadetih Jugoslavije. Slovenijo zastopa Ivan Štrekelj.
Zveza slušno prizadetih Socialistične narodne republike Jugoslavije se oktobra istega leta preimenuje v Združenje slušno prizadetih Socialistične federativne republike Jugoslavije in organizira zveze gluhih v vseh republikah in pokrajinah ter v večjih mestih.
Poteka ustanovni občni zbor Zveze gluhih Slovenije.
V Tivolskem gradu v Ljubljani poteka konferenca izvršnega odbora Zveze slušno prizadetih Jugoslavije.
Sprejet je pravilnik Zveze slušno prizadetih Jugoslavije.
1946
Dogodki leta 1946
V Zavodu za gluhoneme v Ljubljani ustanovijo poklicno šolo za gluhe, tako imenovano Obrtno nadaljevalno šolo za gluhoneme.
Društvo gluhonemih Slovenije dobi svoj žig.
Odobrena je ustanovitev in delovanje Zveze slušno prizadetih Jugoslavije.
Ciril Sitar kot soustanovitelj Zveze slušno prizadetih Jugoslavije izjavi, da so mu znana pravila, program in statut Društva gluhonemih Dravske banovine. (Ohranjena so pravila organizacije s podpisom Cirila Sitarja.)
1945
Dogodki leta 1945
Delovati začne Zavod za korekcijo sluha in govora v Portorožu.
V Zagrebu 14. oktobra poteka konferenca predstavnikov gluhih iz Srbije, Hrvaške in Slovenije. Ustanovljena je organizacija Savez defektnih sluhom Jugoslavije (Zveza slušno prizadetih Jugoslavije), za predsednika odbora pa je izvoljen Ciril Sitar.
Društvo gluhonemih v Dravski banovini v Ljubljani zaprosi za odobritev za ponovno delovanje društva; društvo med drugo svetovno vojno ni delovalo.
Gluhi začnejo izdajati časopis Desovec, sebe pa imenujejo Desovci.
1941
Logopedski oddelek
Na Zavodu za gluhoneme in naglušne Ljubljana je ustanovljen logopedski oddelek, ki je predhodnik današnje zdravstvene enote, ki izvaja avdio-logopedski pristop.
1937
Posebna poklicna šola
V državni gluhonemnici v Ljubljani je ustanovljena posebna poklicna šola.
1936
1935
1934
Brošura usoda gluhoneme mladine
V tajniškem in blagajniškem poročilu s tretjega rednega občnega zbora Podpornega društva za gluho mladino piše, da sta Vilko Mazi in Vita Zupančič v samozaložbi izdala poljudno brošuro Usoda gluhoneme mladine.
1933
Ustanovitev društva gluhonemih Dravske banovine
Ustanovljeno je Društvo gluhonemih za Dravsko banovino s sedežem v Mariboru.
1931
Želja po ustanovitvi
Z željo, da bi ustanovili društvo gluhih v Ljubljani, se 8. februarja v kavarni Krapš sestanejo Černe, Svetek, Bajt, Sturm, Klemenčič, Praunsis in Klemenčič in imajo ustanovni občni zbor.
Ustanovitev društva gluhonemih Dravske banovine
Kraljevska banska uprava Dravske banovine 27. julija odobri ustanovitev Društva gluhonemih Dravske banovine s sedežem v Ljubljani. Predsednik društva je Franc Klemenčič, podpredsednik Ciril Sitar, za člana upravnega odbora pa sta imenovana Anton Černe in Anton Bajt.
Dogodki leta 1931
Ustanovljeno je prvo nogometno moštvo gluhih.
Poteka četrti kongres gluhih v Parizu, ki ga obeležijo s skupinsko fotografijo pred spomenikom patra Charles-Michela d'l Épéeja.
1930
Potrditev ustanovitve Podpornega društva za gluhonemo mladino
Kranjska banska uprava potrdi ustanovitev Podpornega društva za gluhonemo mladino v Ljubljani z izrazito prostovoljnim značajem.
1929
Razširitev zavoda
Prvič se na konferenci razpravlja o gradbenem načrtu, novi razdelitvi prostorov in razširitvi Zavoda.
1928
Neuresničene želje
Do prvega organiziranega pogovora za ustanovitev društva gluhih v Sloveniji pride med silvestrovanjem v Gostilni pri Možini v Ljubljani; ostane le pri pogovorih.
1926
Združenje gluhonemih za Beograd in okolico
V Srbiji je ustanovljeno društvo Udruženje gluvonemih za Beograd in okolino (Združenje gluhonemih za Beograd in okolico).
1924
Svetovna športna zveza gluhih in Mednarodni odbor za šport gluhih
V Parizu je ustanovljena Svetovna športna zveza gluhih in Mednarodni odbor za šport gluhih (Comite Internanional des Sports des Sourds oz. CISS). Istega leta v istem kraju potekajo prve svetovne športne igre gluhih, ki so zametek današnjih olimpijskih iger gluhih.
1921
Zahvala za pogumno delo
Celotnemu učiteljskemu kolektivu Državnega zavoda za gluhoneme je izrečena zahvala za pogumno delo.
1920
Objavljen pravilnik Državnega zavoda za gluhoneme
V Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je objavljen pravilnik Državnega zavoda za gluhoneme v Ljubljani.
1919
Kranjski ustavni Zavod za gluhoneme
Kranjski ustanovni Zavod za gluhoneme je preimenovan v Državni zavod za gluhoneme v Ljubljani in je javni učno-vzgojni osnovnošolski zavod.
1913
Problematika gluhih
Ob praznovanju društva gluhih v Gradcu v Avstriji je opozorjeno na mednarodno problematiko gluhih. Gluhi naj bi bili deležni predvsem osnovnošolskega znanja. Prisoten je tudi Ciril Sitar.
1909
Neuspela prizadevanja
Gluhi želijo v Ljubljani ustanoviti svojo skupnost, a jim ne uspe.
1902
Zagreb, Hrvaška
V Zagrebu je ustanovljeno društvo gluhih Dobrotvor.
1901
Šola v Šmihelu
Šolske sestre v Šmihelu začnejo z dvema tečajema za poučevanje gluhih deklic.
1898
Časopis Slovenec
Časopis Slovenec objavi oglas »Deželne vlade za Kranjsko za nakup zemljišča za vzgojevalni zavod za gluhoneme«.
1897
Beograd, Srbija
Začetek izobraževanja gluhih v Beogradu v Srbiji.
1896
Zavod za gluhe in slepe
Deželna vlada sklene, da želi ustanoviti zavod za gluhe in zavod za slepe.
1894
Abecednik in učna knjiga za gluhe
Dva strokovnjaka Frančiška Spintre in Anton Rudež, učitelja v Gorici, pripravita abecednik in učno knjigo za gluhe.
1892
Ustanovitev skupnega zavoda za gluhe in slepe
Kranjski deželni odbor priporoča ustanovitev skupnega zavoda za gluhe in slepe, vendar se morajo gluhi in slepi popolnoma ločiti glede vzgoje in pouka.
1891
Tečaj za gluhe v Šmihelu
To šolsko leto šolske sestre iz Šmihela sporočijo, da nameravajo izvajati tečaj za gluhe deklice, če se jih javi osem.
Zavod za gluhe na Hrvaškem
V Zagrebu na Hrvaškem se začne izobraževanje gluhih oziroma se odpre zavod za gluhe (Zemaljski zavod za odgoj gluhonijeme djece).
1890
Šola v Šmihelu
Šola v Šmihelu dobi pravico javnega delovanja in skrb zanjo prevzame deželna vlada.
1889
Zakona o izobraževanju in pouku za gluhoneme in slepe otroke ter drugi dogodki leta 1889
Deželna mediacija za Kranjsko deželnemu zboru posreduje v obravnavo predlog Zakona o izobraževanju in pouku za gluhoneme in slepe otroke.
Deželni šolski svet poda prvi seznam gluhih in slepih otrok v šolskih okrajih na Kranjskem.
Ignacij Hönigmann, učitelj gluhih na Dunaju v Avstriji, deželnemu glavarju 19. marca pošlje pismo, v katerem sporoča, da želi biti ravnatelj Zavoda za gluhoneme v Ljubljani, in svetuje nemško metodo poučevanja.
1888
Knjiga Gluhomotec
Objavljena je odmevna knjiga Janeza Koprivnikarja z naslovom Gluhomutec, ki izide v Mariboru. Posebno poglavje je posvečeno znakovnem jeziku.
Knjiga Gluhomotec ter drugi dogodki leta 1888
Objavljena je odmevna knjiga Janeza Koprivnikarja z naslovom Gluhomutec, ki izide v Mariboru. Posebno poglavje je posvečeno znakovnem jeziku.
Šolske sestre v Šmihelu so zelo uspešne pri poučevanju gluhih deklic, kar avgusta istega leta pokaže prvi javni izpit.
Deželna vlada za Kranjsko se odloči za nakup zemljišča za zavod za gluhe in slepe za Bežigradom v Ljubljani
1887
Holzapfelova zapuščina
Deželnemu odboru za Kranjsko je naročeno, naj poskrbi, da bo Holzapfelova zapuščina izročena v deželno oskrbo in da se denar da šolskim sestram v Šmihelu.
1886
Ena najstarejših šol za gluhe na Kranjskem
Red šolskih sester de Notre Dame iz Šmihela pri Novem mestu v okviru osnovne šole odpre oddelek za posebno obravnavo gluhih deklic. Tega leta je ustanovljena ena najstarejših šol za gluhe na Kranjskem.
Sremska Mitrovica
V Sremski Mitrovici v Srbiji se odpre Zavod za gluho mladino.
1885
Predlog ustanovitve zavoda za gluhe deklice
Red sester usmiljenk sv. Vincenca de Pavla iz Ljubljane prav tako ponudi, da bi ustanovil zavod za vzgojo slepih in slabovidnih otrok.
1884
Predlog ustanovitve zavoda za gluhe deklice
Red šolskih sester de Notre Dame iz Šmihela pri Novem mestu deželnemu zboru in odboru na Kranjskem ponudi, da bi sestre ustanovile zavod za gluhe deklice, kjer bi jih vzgajale v maternem jeziku, saj imajo učiteljice.
1878
Prvi kongres o poučevanju gluhih v Parizu
V Parizu je organiziran prvi kongres o poučevanju gluhih (ICED – International Congress on the Education of the Deaf). Udeleži se ga 28 učiteljev gluhih otrok iz šestih držav, ki se fotografirajo pred spomenikom opata Charles-Michela de l'Épéeja.
1869
Prvi šolski zakon v Sloveniji
V veljavo stopi prvi šolski zakon v Sloveniji, ki se v 29. členu glasi: »Poleg tega tam, kjer so dani pogoji, naj se učenci učiteljišča seznanijo s tem, kako se učijo gluhonemi otroci in slepi otroci.«
1864
1847
Zavod za gluhe v Celovcu
Ustanovljen je zavod za gluhe v Celovcu v Avstriji, ki je leta 1899 podržavljen.
1840
Zavod za gluhe v Gorici
Ustanovljen je zavod za gluhe otroke v Gorici v Italiji.
1838
Nemški časopis za gluhoneme
V Nemčiji začne izhajati prvi časopis za gluhe, ki je preveden v slovenski jezik z naslovom Časopis za gluhoneme, ki se kasneje preimenuje v Nemški časopis za gluhoneme.
1834
Holdheimov inštitut
Ustanovljen je Holdheimov inštitut za gluhe v Linzu v Avstriji.
Kranjska deželna vlada ugotovi, da je najprimernejši zavod za izobraževanje slovenskih gluhih in slepih otrok Holdheimov inštitut v Linzu. V Ljubljani takrat ni zavoda za izobraževanje gluhih.
1831
1829
Zavod za gluhe v Švici
Ignac Tomaž Scherr ustanovi zavod za gluhe v Zürichu v Švici.
1811
Zavod za gluhe v Avstriji
Kapucinski kaplan Michael Reitter v Linzu v Avstriji ustanovi zavod za gluhe.
1779
V Avstriji
Na Dunaju je ustanovljena prva gluhonemnica v Avstriji, ki je postala tudi razsodnik šolstva za gluhe v tedanji monarhiji.
1770
Charles-Michel de l'Épée
V Parizu je ustanovljen prvi javni zavod za gluhe; ustanovitelj znakovno-pisne metode poučevanja gluhih je pater Charles-Michel de l'Épée, ki gluhe uči branja, pisanja in razumevanja.
1750
Poučevanje po Evropi
Začetek poučevanja gluhih v Italiji, Angliji, na Nizozemskem. Učitelj gluhe mladine naj bi bil na začetku Ivan Konrad Amman (na Nizozemskem).
1620
1570
Začetki poučevanja
Prvo metodo poučevanja gluhih uvede benediktinec Pedro Ponce de Leon (v Španiji).