#Kultura

SPOROČILO ZA MEDIJE IN JAVNOST

Slovenski znakovni jezik je zapisan v ustavi, njegov razvoj pa še vedno čaka na sistemsko financiranje

Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo 14. novembra, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) pripravlja vrsto strokovnih, kulturnih in gledaliških dogodkov. Med 11. in 14. novembrom bosta Ljubljana in Celje prizorišči mednarodne konference, gledaliških predstav in srečanj, namenjenih ozaveščanju o pomenu slovenskega znakovnega jezika ter enakopravnem vključevanju gluhih v družbo.

Slovenski znakovni jezik je samostojen in edinstven jezik s svojo slovnico, besediščem in pravili. Tako kot imajo narodi svoje govorjene jezike, imajo tudi gluhe skupnosti po svetu svoje znakovne jezike. V Sloveniji slovenski znakovni jezik uporablja približno 1.500 gluhih oseb, za katere predstavlja temelj sporazumevanja, kulturne identitete in pripadnosti skupnosti.

Leta 2021 je Slovenija z vpisom slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije naredila zgodovinski korak. Vendar pet let pozneje gluha skupnost še vedno opozarja, da ustavno priznanje samo po sebi ni dovolj. Za dolgoročno ohranjanje, raziskovanje, razvoj in širjenje slovenskega znakovnega jezika je nujno zagotoviti stabilno sistemsko financiranje.

ZDGNS zato ob letošnjem prazniku ponovno poudarja, da slovenski znakovni jezik ni zgolj sredstvo sporazumevanja, temveč živ jezik, ki se mora enakovredno razvijati in imeti svoje mesto v izobraževanju, kulturi, znanosti in vsakdanjem življenju.

»V času ko obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika smo lahko ponosni na prehojeno pot in velike dosežke. Znakovni jezik postaja vedno bolj priljubljen v Sloveniji, kar nas zelo veseli. Žal pa se še vedno soočamo s sistemskim problemom financiranja razvoja in raziskovanja slovenskega znakovnega jezika. Potekajo aktivni pogovori na vladi RS in ministrstvih za demografijo in kulturo glede ureditve tega področja. Od sprejetja resornega zakona o razvoju slovenskega znakovnega jezika je minilo več kot 20 let in toliko časa že sistemsko opozarjamo državo, da je potrebno spoštovati sprejeti zakon kot tudi ustavo RS, ki izrecno izpostavlja znakovni jezik,« je ob tem dejal Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih (ZDGNS)

Mednarodna konferenca o sodobnem slovaropisju znakovnih jezikov

Osrednji strokovni dogodek bo dvodnevna mednarodna konferenca »Sodobno slovaropisje znakovnih jezikov«, ki bo 12. in 13. novembra  v Atriju ZRC v Ljubljani. Organizirata jo ZDGNS oziroma njen Inštitut za slovenski znakovni jezik in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Konferenco bodo v četrtek, 12. novembra ob 9. uri, s pozdravnimi nagovori odprli ministrica za kulturo Republike Slovenije dr. Ignacija Fridl Jarc, predsednik ZDGNS Gorazd Orešnik, Matjaž Juhart z Inštituta za slovenski znakovni jezik in dr. Kozma Ahačič z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Na dvodnevni konferenci bodo priznani domači in tuji strokovnjaki predstavili sodobne pristope k izdelavi slovarjev znakovnih jezikov, raziskovanju in dokumentiranju kretenj, razvoju strokovne terminologije ter uporabi umetne inteligence in novih tehnologij. Posebna pozornost bo namenjena slovenskemu znakovnemu jeziku, njegovemu slovarju in mednarodnemu povezovanju strokovnih ustanov. Konferenca bo tudi priložnost za razpravo o ustanovitvi Mednarodnega združenja inštitutov za znakovne jezike (IASLI). Udeleženci se bodo srečali že v sredo, 11. novembra, na sprejemu dobrodošlice v Mestnem društvu gluhih Ljubljana.

Slovenski znakovni jezik tudi na gledaliških odrih

Praznovanje bodo zaznamovali tudi kulturni dogodki. V petek, 13. novembra ob 17. uri bo v Lutkovnem gledališču Ljubljana na sporedu lutkovna predstava »Palčica«, ki bo dostopna tudi s tolmačenjem v slovenski znakovni jezik.

Vrhunec praznovanja bo v soboto, 14. novembra ob 16. uri v Celjskem domu v Celju, kjer bo ZDGNS pripravila Gledališki festival gluhih 2026. Festival se bo začel s predstavo »Muca Copatarica« v slovenskem znakovnem jeziku v izvedbi skupine Tihe stopinje. Sledili bodo nastopi gluhih gledaliških ustvarjalcev in skupin iz različnih slovenskih društev. Obiskovalci si bodo lahko ogledali deset raznovrstnih gledaliških in umetniških točk, od humorističnih prizorov in poezije v znakovnem jeziku do ustvarjalnih odrskih nastopov. Festival bo pokazal, da slovenski znakovni jezik ni le jezik vsakodnevnega sporazumevanja, temveč tudi jezik umetnosti, humorja, čustev in ustvarjalnosti. Vstop na Gledališki festival gluhih je brezplačen.

Predsednica države na komediji »100 pa roka!«

Praznovanje dneva slovenskega znakovnega jezika se bo v soboto, 14. novembra ob 19. uri, nadaljevalo v SiTi Teatru BTC v Ljubljani s komedijo »100 pa roka!«, ki na odru povezuje svet gluhih in slišečih.

Predstave se bo udeležila tudi predsednica Republike Slovenije dr. Nataša Pirc Musar, s čimer bo pomembnemu prazniku slovenske gluhe skupnosti izkazala posebno pozornost.

Komedija združuje gluho igralko in slišečega igralca ter na duhovit in sproščen način odpira vprašanja sporazumevanja, medsebojnega razumevanja in odnosov med gluhimi in slišečimi. Ob številnih komičnih zapletih gledalce spodbuja k razmisleku o predsodkih in pomenu znakovnega jezika v vsakdanjem življenju.

Predstava je tudi dokaz, da lahko znakovni in govorjeni jezik na istem odru ustvarita edinstveno gledališko izkušnjo, ki povezuje dva svetova.

Jezik, ki povezuje in si zasluži prihodnost

Z dogodki ob 14. novembru želi ZDGNS širši javnosti približati slovenski znakovni jezik, predstaviti bogato ustvarjalnost gluhih in ponovno opozoriti na odgovornost države do njegovega razvoja. Pet let po vpisu v ustavo ostaja ključno vprašanje, kako ustavno priznanje prenesti v vsakdanje življenje. Brez stabilnega financiranja je težko zagotavljati sistematično raziskovanje, razvoj slovarja, nastajanje novih kretenj in kakovostno učenje jezika prihodnjih generacij.

Slovenski znakovni jezik je del slovenske jezikovne in kulturne dediščine. Njegovo ohranjanje in razvoj zato nista le skrb gluhe skupnosti, temveč odgovornost celotne družbe.

Jezik, ki je dobil svoje mesto v ustavi, mora dobiti tudi pogoje za svoj razvoj.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS)
Drenikova ulica 24, 1000 Ljubljana
www.zveza-gns.si

Kontakt: Matjaž Juhart, 041 566 080