Blog test

Če so gluhim otrokom še pred časom zvezali roke za hrbet, ker v šoli niso smeli uporabljati svojega jezika, slovenskega znakovnega jezik, smo danes na poti, da se z Ustavo RS zagotovi svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Prav tako se bo z Ustavo RS uredil tudi jezik gluhoslepih. Gluhi in gluhoslepi so na podlagi analize stanja MDDSZEM najslabše izobraženi ter v primerjavi z drugimi v izredno slabšem socialnem in ekonomskem položaju. 

Ustavna komisija Državnega zbora RS je na današnji seji, dne 17.02.2021, soglasno (17 ZA, 0 PROTI) sprejela sklep Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave RS, (UZ62a), EPA 538-VIII.

S tem so se začeli formalni postopki v DZ RS za spremembo Ustave RS. Veseli nas podpora vseh poslanskih skupin ter poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci DZ so na seji Ustavne komisije izrazili željo, da se umestitev SZJ v Ustavo RS izvrši še pred začetkom  predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ki bo v drugi polovici letošnjega leta. S tem bo Slovenija postala peta država v EU (Avstrija, Finska, Madžarska, Portugalska), ki bo imela znakovni jezik vpisan v Ustavo ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih.

V preteklosti je bil v izobraževanju gluhih znakovni jezik prepovedan, kar je posledično pomenilo slabše izobraževanje gluhih, slabše zaposlitvene možnosti in posledično slabši socioekonomski položaj. Čeprav beležimo nekaj premikov na področju znakovnega jezika, situacija v celoti še vedno ni urejena, predvsem na področju izobraževanja.

• Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je 7.11.2018 vložila na Vlado RS pobudo za spremembo Ustave RS;
• 15.4.2019 je Vlada RS na svoji seji potrdila pobudo ZDGNS ter sprejela sklep in vložila predlog v Državni zbor RS;
• Ustavna komisija DZ RS se je seznanila s sklepom Vlade RS (26.06.2019) ter imenovala Strokovno skupino za pripravo predloga  (18.11.2019);
• Ustavna komisija DZ RS je dne 17.02.2021 soglasno sprejela predlog za začetek postopka.

S spremembo Ustave RS pričakujemo nadaljnje učinke ter spremembe na naslednjih področjih:

• Zagotovitev svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika;
• V procesu izobraževanja se gluhim otrokom zagotovi predmet slovenski znakovni jezik;
• Gluhim učencem, dijakom in študentom se zagotovi tolmačenje oz. izvajanje pedagoške prakse v SZJ in jeziku gluhoslepih z ustreznimi prilagoditvami.

Nekateri mejniki slovenskega znakovnega jezika v RS:

• Država je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija slovenski znakovni jezik, z namenom polnega in učinkovitega sodelovanja v družbi osebam, ki zaradi invalidnosti uporabljajo ta jezik;
• Državni zbor RS je leta 2008 ratificiral Konvencijo o pravicah invalidov OZN, v kateri so opredeljeni tudi znakovni jeziki;
• DZ RS je sprejel Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002);
• Vlada RS je leta 2014 razglasila 14. november za Dan slovenskega znakovnega jezika;
• Ministrstvo za kulturo v svoje Nacionalne programe za jezikovno politiko vnaša tudi slovenski znakovni jezik;
• Ministrstvo za kulturo je SZJ vpisala v register nesnovne kulturne dediščine (2019).

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Ob mednarodnem dnevu maternega jezika, 21. 2., vas vabimo k ogledu dokumentarnega filma Jezik enakopravnosti. Jeziki izumirajo vsak dan; če bi bil med njimi slovenski znakovni jezik, bi skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo, je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije v Državni zbor RS vložila pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo.

O tem, kako bi to popravilo krivice in neenakosti gluhih Slovencev, v osebnih zgodbah treh karizmatičnih posameznikov razgrinja dokumentarni film Jezik enakopravnosti scenaristke Tine Grošelj in režiserja Marka Kumra .

Film si lahko brezplačno ogledate v nedeljo, 21. 2. 2021, ob 18. uri.  Prijavo za ogled lahko oddate tukaj: https://jezikenakopravnosti.spletnatv.si/

O filmu:

Kaj pa, če bi edini jezik, ki ga uporabljate, izumrl? Trije gluhi protagonisti, ki pripadajo trem različnim generacijam, se borijo za ohranitev znakovnega jezika, edinega jezika, v katerem izpovedujejo ljubezen in prijateljstvo, stisko in žalost. Samo (42) je najboljši gluhi športnik vseh časov. Osvojil je kar šest olimpijskih medalj, danes pa za minimalno plačo pomiva posodo in dostavlja hrano. Medtem ko se Samo s svojo usodo nikakor ne more sprijazniti in poskuša postati to, kar si je od nekdaj želel – asistent učitelja športne vzgoje – pa se Špela (15) pripravlja na novo življenjsko obdobje. Vstop v srednjo šolo je zanjo velika prelomnica, ovita v številne negotovosti, predvsem tega, ali bo pri pouku sploh imela tolmača, ali pa bo prepuščena sama svoji tišini. Tu je tudi Meri, prijetna gospa v začetku osemdesetih, ki je kot sedemletna deklica iskala svoj izgubljeni sluh s kričanjem na travniku. Vse življenje je posvetila razvoju in priznanju znakovnega jezika, ki je na pragu izumrtja. 

Meri, Špela in Samo so trije izmed približno 1500 gluhih Slovencev, ki se vsak na svoj način borijo, da bi znakovni jezik obstal.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije organizira tečaje slovenskega znakovnega jezika, ki bodo potekali preko ZOOM povezave.  Tečaje bodo vodili certificirani tolmači slovenskega znakovnega jezika z opravljenim usposabljanjem za poučevanje slovenskega znakovnega jezika.

Predviden pričetek tečajev:

1. Začetni tečaj (SZJ 1) – sreda, 24.2.2021 ob 17 uri
2. Nadaljevalni tečaj I (SZJ 2) – torek, 23.2.2021 ob 17. uri
3. Nadaljevalni tečaj  II (SZJ 3) – ponedeljek, 22.2.2021 ob 17. uri
4. Nadaljevalni tečaj III (SZJ 4) – ponedeljek, 22.2.2021 ob 17. uri
5. Nadaljevani tečaj IV (SZJ 5) – četrtek, 25.2.2021 ob 17. uri

Prijavnica za tečaj je na volji na tej povezavi.

Žal se situacija glede epidemije ne umirja in je razglašena še za naslednjih 60 dni. Ker so se na Zavodu Združenje tolmačev slovenskega znakovnega jezika ves čas trudili v največji meri uresničevati pravico gluhih do tolmača, so razmeram primerno tolmačili s pomočjo razpoložljive tehnologije. Na te težave so opozarjali pristojne in danes lahko rečejo, da so uspeli urediti tudi način plačila tolmačenje, ko le to poteka na daljavo.

Tako sprejeti PKP7 v 102. členu določa naslednje:

(1) V času trajanja epidemije se tolmačenje slovenskega znakovnega  jezika  ne  glede  na  določbe  Tarife  za  tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 106/2012) lahko izvaja tudi na daljavo z uporabo video tehnologije.

(2) Za izvedeno tolmačenje na daljavo tolmač slovenskega znakovnega jezika posreduje plačniku storitve zaznamek o izvedenem tolmačenju po elektronski pošti.

(3) Plačnik storitve tolmačenja povratno zaznamek potrdi in se zaveže k plačilu računa, izdanega na podlagi zaznamka.

V ta namen so pripravili predlog zaznamka, ki bo služil kot osnova ter priloga za izstavitev računa za opravljene storitve javnim institucijam. Glede potrditve tolmačenja na daljavo, ki so plačljivi z vavčerjem, zadeva ostane nespremenjena s to možnostjo, da tolmačem gluha oseba posreduje po elektronski pošti sken podpisanega obrazca (če s to tehnologijo razpolaga), vavčer pa lahko pošlje na sedež Združenja tudi po izstavitvi računa v najkrajšem možnem času.