Če so gluhim otrokom še pred časom zvezali roke za hrbet, ker v šoli niso smeli uporabljati svojega jezika, slovenskega znakovnega jezik, smo danes na poti, da se z Ustavo RS zagotovi svobodna uporaba in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Prav tako se bo z Ustavo RS uredil tudi jezik gluhoslepih. Gluhi in gluhoslepi so na podlagi analize stanja MDDSZEM najslabše izobraženi ter v primerjavi z drugimi v izredno slabšem socialnem in ekonomskem položaju.
Ustavna komisija Državnega zbora RS je na današnji seji, dne 17.02.2021, soglasno (17 ZA, 0 PROTI) sprejela sklep Predloga za začetek postopka za dopolnitev II. poglavja Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona o dopolnitvi II. poglavja Ustave RS, (UZ62a), EPA 538-VIII.
S tem so se začeli formalni postopki v DZ RS za spremembo Ustave RS. Veseli nas podpora vseh poslanskih skupin ter poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Poslanci DZ so na seji Ustavne komisije izrazili željo, da se umestitev SZJ v Ustavo RS izvrši še pred začetkom predsedovanja Slovenije Evropski uniji, ki bo v drugi polovici letošnjega leta. S tem bo Slovenija postala peta država v EU (Avstrija, Finska, Madžarska, Portugalska), ki bo imela znakovni jezik vpisan v Ustavo ter prva država v EU, ki bo imela vpisan jezik gluhoslepih.
V preteklosti je bil v izobraževanju gluhih znakovni jezik prepovedan, kar je posledično pomenilo slabše izobraževanje gluhih, slabše zaposlitvene možnosti in posledično slabši socioekonomski položaj. Čeprav beležimo nekaj premikov na področju znakovnega jezika, situacija v celoti še vedno ni urejena, predvsem na področju izobraževanja.
- Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije je 7.11.2018 vložila na Vlado RS pobudo za spremembo Ustave RS;
- 15.4.2019 je Vlada RS na svoji seji potrdila pobudo ZDGNS ter sprejela sklep in vložila predlog v Državni zbor RS;
- Ustavna komisija DZ RS se je seznanila s sklepom Vlade RS (26.06.2019) ter imenovala Strokovno skupino za pripravo predloga (18.11.2019);
- Ustavna komisija DZ RS je dne 17.02.2021 soglasno sprejela predlog za začetek postopka.
S spremembo Ustave RS pričakujemo nadaljnje učinke ter spremembe na naslednjih področjih:
- Zagotovitev svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika;
- V procesu izobraževanja se gluhim otrokom zagotovi predmet slovenski znakovni jezik;
- Gluhim učencem, dijakom in študentom se zagotovi tolmačenje oz. izvajanje pedagoške prakse v SZJ in jeziku gluhoslepih z ustreznimi prilagoditvami.
Nekateri mejniki slovenskega znakovnega jezika v RS:
- Država je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija slovenski znakovni jezik, z namenom polnega in učinkovitega sodelovanja v družbi osebam, ki zaradi invalidnosti uporabljajo ta jezik;
- Državni zbor RS je leta 2008 ratificiral Konvencijo o pravicah invalidov OZN, v kateri so opredeljeni tudi znakovni jeziki;
- DZ RS je sprejel Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002);
- Vlada RS je leta 2014 razglasila 14. november za Dan slovenskega znakovnega jezika;
- Ministrstvo za kulturo v svoje Nacionalne programe za jezikovno politiko vnaša tudi slovenski znakovni jezik;
- Ministrstvo za kulturo je SZJ vpisala v register nesnovne kulturne dediščine (2019).