Blog test

V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Oddelkom za prevajalstvo, vas vabimo na predstavitev študijskega programa prevajanja in tolmačenja, ki se izvaja na Oddelku za prevajalstvo FF UL.

Kaj?

Predstavitev študija prevajanje in tolmačenje ter ogled študijskih prostorov Oddelka za prevajanje FF UL.

Kdaj?

V sredo 4.12.2019 s pričetkom ob 15.30 uri (predstavitev z razpravo bo trajala največ 2 uri)

Kje?

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana, Predavalnica 31 (v pritličju fakultete)

Zakaj?

Z razvojem slovenskega znakovnega jezika, vse večjo dostopnostjo gluhih uporabnikov znakovnega jezika s storitvami tolmačenja, vedno bolj zahtevnimi vsebinami do katerih dostopajo gluhe osebe, se želimo informativno seznaniti s študijskim programom tolmačenja in prevajanja, ki ga ponuja Filozofska fakulteta UL. Pridobljene informacije so zelo koristne pri nadaljnjem razvoju slovenskega znakovnega jezika in spoznavanju strokovnih usmeritev na področju tolmačenja in prevajanja. Seznanili se bomo tudi s posebnim študijskim programom strokovnega izpopolnjevanja tolmačev za sodišča in urade.

Prijave

Zaradi omejenih kapacitet na fakulteti, prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest in sicer do 29.11.2019 po e-pošti na info@zveza-gns.si. Predstavitev bo tolmačena v SZJ.

Inštitut za SZJ ZDGNS

Gledališka skupina Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije »Tihe stopinje« se je odzvalo na povabilo organizatorja festivala »Teritorij kretenj«, da nastopi na njihovem mednarodnem festivalu med 11. in 16. novembrom 2019 v znanem moskovskem gledališču »Mimike in kretnje«.

Skupina je iz svojega bogatega gledališkega repertoarja za festival »Teritorij kretenj« izbrala gledališko predstavo »Frankenstein« v mednarodni kretnji. Predstava »Frankenstein« v slovenskem znakovnem jeziku je bila premierno predstavljena aprila leta 2018, septembra istega leta pa je bila predstavljena še v mednarodni kretnji, s katero je skupina »Tihe stopinje« kandidirala za nastop na največjem festivalu kulture gluhih na svetu v Reimsu (Francija).

Člani skupine »Tihe stopinje« so imeli nastop v četrtek, 14. novembra ob 19. uri po moskovskem času, kar je ob 17. uri po našem času. Njihov nastop je sovpadal z svečano prireditvijo ZDGNS v Kinu Bežigrad, ki je v nabito polni dvorani predstavila novo pravljico v slovenskem znakovnem jeziku »David-Misija mogoče« in dokumentarni film »Jezik enakopravnosti«. Začetek prestave s prvim dejanjem je bil spektakularen in z zloveščim plesom zombijev proti oblačnemu nebu. Takoj se je začutilo gotsko vzdušje in gledalce potegnil v realistično zgodbo. Navsezadnje roman »Frankenstein« pisateljice Mary Shelley, ki je izšel pred 200 leti, velja za enega izmed klasičnih primerov gotske literature. Skratka – najboljše iz starodavnih filmov grozljivk.

Predstava skupine »Tihe stopinje«  je bila uprizorjena precej izstopajoča v smislu, da združuje tako gotske strahove iz 19. stoletja kot tudi staromodno umetniško-deklamativno igro igralcev ter sodobne medijske tehnologije, ki znatno širijo obseg gledališke predstave, značilne za tisti čas.

Ko že govorimo o novih tehnologijah, gledalci so bili pozorni na minimalizem na odru. Na stropu je bil digitalni projektor za predvajanje medijskih sklopov, na odru pa miza za rekvizite in to je bilo vse. Ista miza v predstavi je bodisi igrala vlogo pohištva v znanstvenikovi pisarni, bodisi je v laboratoriju služila kot komoda, bodisi je bila pult za truplo v mrtvašnici. Publika je bila še enkrat prepričana, da minimalizem na odru samo krepi čustva in občutke.

Ker so dialogi v igri »Frankenstein« potekali v mednarodni kretnji, so neutrudni ruski prevajalci-tolmači poskrbeli za ustrezni prevod v ruski jezik in istočasno tudi v ruski znakovni jezik, da je številna publika tako slišečih in gluhih gledalcev nemoteno spremljala dogajanje na odru.

Režiserka Lada Orešnik in njeni igralci so začrtali roman gotike v kratki odrski prispodobi, ki je občinstvo navdušila z mešanico na videz nepovezanih trenutkov, pristopov in slogov.

Zahvaljujoč čudoviti medijski scenografiji in video dizajnu Gorazda Orešnika ter zvočni in glasbeni spremljavi Ratka Stojiljkovića in igralski predstavi so organizatorji produkcijo skupine ZDGNS »Tihe stopinje« označili za najbolj eksperimentalno od vseh, ki so bili predstavljeni na dosedanjih festivalih »Teritorija kretenj«.

Skupina pod taktirko režiserke Lade Orešnik je prejela tudi nagrado za najboljšo kostumografijo.

Na mednarodnem dramskem festivalu »Teritorija kretenj«, ki ga je v celoti finančno podprlo rusko ministrstvo za kulturo, je sodelovalo štirinajst gledaliških skupin iz devetih držav. Celotni festival je ogledalo 6.000 gledalcev. V predstavi »Frankenstein« so igrali: Nejc Drekonja, Lada Orešnik, Boštjan Hren, Marta Vavpetič, Zlatka Petrač, Nel Delošto, Karin Brumen, Aleksandra Prelaz in Ratko Stojiljković. Za video ozadje je skrbel Gorazd Orešnik, za zvok pa Ratko Stojiljković. Roman »Frankenstein« je priredila v igro režiserka Lada Orešnik.

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

• 

Dne 14. novembra 2019 je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije priredila slavnostno prireditev v počastitev  Dneva slovenskega znakovnega jezika v prenapolnjeni dvorani Kina Bežigrad. Slavnostni govornik je bil predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, mag. Dejan Židan.

V letu 2019 obeležujemo 40 let razvoja slovenskega znakovnega jezika (dalje SZJ). Od prvih tečajev, centra za razvoj SZJ, imamo danes Inštitut za SZJ. Žal brez sistematične skrbi države za SZJ, z lastnimi viri, FIHO in veliko ljubeznijo vseh nas do SZJ. V  sklopu dela Inštituta so tudi izdaje različnih publikacij, med katerimi ZDGNS že devet let izdaja pravljice v SZJ s finančno pomočjo Ministrstva za kulturo in FIHO. Naj izpostavimo sledeče publikacije, ki so najbolj izstopale:

2014 – Metulj, zgodba ki govor o gluhemu fantu in slepi deklici;

2015 – Žiga špaget gre v širni svet (tipanka za slepe), prejela knjižno priznanje Zlata hruška kot znak kakovosti  in bila razstavljena na svetovnem knjižnem sejmu v Bologni;

2016 – Zmajček in morska deklica;

2017 – Žiga špaget je za punce magnet, multisenzorna slikanica, ki jo lahko berejo gluhi in gluhoslepi, slepi in slabovidni ter tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju. Prejela je nagrado Društva pisateljev Slovenije;

2018 – Anton, Arsenije (obe slikanici sta postali del obveznosti učencev v šoli, QR koda pa omogoča spremljanje zgodbe v SZJ). Slikanica Anton je prejela znak kakovosti Zlata hruška.

Na slavnostni prireditvi je bila prvič predstavljena pravljica »David-Misija mogoče« v SZJ in govori o SZJ ter opremljena z QR kodo. Pravljico je spisala Aksinja Kermauner, grafično sta jo opremila Nikolaj Vogel (ilustracije kretenj) in Gašper Rus. Video zapis v SZJ preko QR kode je pripravila Valerija Škof. Kretnje je pregledala in lektorirala Veronika Ciglar. Knjigo je oblikoval grafični oblikovalec Žiga Valetič. Celotni projekt pravljice je vodila Aleksandra Rijavec Škerl.

Sekretar ZDGNS Matjaž Juhart je na kratko podal zgodovino dneva SZJ in sicer da so leta 2014 organizirali mednarodno konferenco o pomenu SZJ v Državnem svetu RS, v letu 2015 posvetili dostopnosti vseh kulturnih ustanov. Leta 2016 pa so posvetili dostopnosti knjižnic. Z ministrom za kulturo so leta 2017 obeležili vpis SZJ v register nesnovne kulturne dediščine. Predsednik Državnega zbora Židan je lani za nas pripravil sprejem v DZ in se seznanil s pobudo ZDGNS o vpisu ZJ v Ustavo RS, zvečer istega dneva smo si ogledali film »Lastovke letajo nizko« v režiji Tadeja Čaterja. Letos pa poleg obeležitve 40 let razvoja slovenskega znakovnega jezika in tudi 40 let izdajanja časopisa »Iz sveta tišine« polagamo upanje, da bo SZJ v letu 2020 vpisan v Ustavo RS, da bomo lahko na naslednjem dnevu SZJ svečano obeležili vpis.

Predsednik Državnega zbora RS, mag. Dejan Židan je v nagovoru podprl vpis slovenskega znakovnega jezika Ustavo RS in poudaril, da moramo gluhim in naglušnim omogočiti opolnomočenje tudi tako, da lahko mladi obiskujejo srednje šole in študirajo na univerzah v znakovnem jeziku. S tem kot družba bomo pokazali, da smo skrbni in vključujoči.

Urednica oddaje »Prisluhnimo tišini« na RTV Slovenija, Tina Grošelj se je odločila, da s posebnim dokumentarnim filmom »Jezik enakopravnosti« podpre prizadevanja ZDGNS za vpis znakovnega jezika v Ustavo RS. Film je režiral Marko Kumer Murč po scenariju Tine Grošelj. V tem filmu je publika izvedela, zakaj je pomembno, da poslanci Državnega zbora RS s potrebno večino podprejo pobudo ZDGNS in predlog Vlade RS za umestitev SZJ v Ustavo RS. Predvsem pa, da se odpre zavedanje, kakšne posledice so zaradi več kot 100-letne prepovedi in ovir pri uporabi lastnega jezika. Spoznali so zgodbe treh gluhih oseb iz treh generacij, ki so nam dovolili, da s kamero vstopimo v njihov svet. Po projekciji filma je sledil kratek pogovor z ustvarjalci filma.